Nikolaj Pečenko: Kako je telefon zavladal svetu

Nikolaj Pečenko: Kako je telefon zavladal svetu
Objavljeno: 24.3.2005 13:52 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2005

Morda bo koga presenetilo, a telefon je najstarejša od vseh električnih naprav, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ko so takrat 29-letnemu Alexandru Grahamu Bellu 7. marca 1876 izdali patent za telefon, so imeli v ameriški patentni pisarni plinske svetilke, ljudje pa so si po domovih svetili s petrolejkami in svečami.

Kot marsikateri veliki izum - spomnimo se samo znamenite izjave Thomasa Watsona, direktorja IBM iz leta 1943, da je na svetu prostora za morda pet računalnikov - je imel tudi telefon ob rojstvu nekaj težav. Ko je Bell leta 1876 poskušal prodati svoj izum telegrafski družbi Western Union, mu je njen direktor rahlo pokroviteljsko odvrnil, da z njegovo električno igračo pač nimajo kaj početi.

A si je možakar že naslednje leto premislil, kajti uspeh telefona je bil vendarle bliskovit. Tri leta kasneje, ko je Thomasu Alvi Edisonu končno uspelo prižgati prvo električno žarnico, so v Združenih državah že tiskali telefonske imenike in imeli okoli sto tisoč telefonskih naročnikov.

V tistih pionirskih časih so s telefonom počeli marsikaj. Po telefonu je bilo na primer mogoče slišati prvi stereofonski prenos zvoka. Leta 1881 je v Parizu Clement Adler, eden od pionirjev telefonije, prikazoval zmogljivosti svojih telefonov in z osemdesetimi telefonskimi linijami povezal štiri sobe nekega hotela in opero. Zvečer so številni radovedneži potrpežljivo čakali v dolgi vrsti, da so lahko za nekaj minut prislonili k ušesom slušalki in poslušali prenos iz opere. Deset let kasneje so v Parizu že imeli Theatrephone, javno telefonsko storitev, s katero je bilo mogoče po telefonu poslušati prenose iz koncertnih dvoran in gledališč.

Z razvojem telefonije so se ukvarjali tudi v avstro-ogrski domovini naših dedov. 15. februarja 1893 je v Budimpešti začel delovati Telefon Hirmondó, telefonski časopis, prva javna elektronska novičarska storitev na svetu. Uporabnik je poklical določeno telefonsko številko in operater mu je prebral najnovejše vesti.

Časopisi so, zanje precej značilno, telefonsko konkurenco pospremili s posmehom. V ameriškem tedniku Harper's Weekly so na primer zapisali, da " ... mora biti Pešta najboljše mesto na svetu za nepismene, slepe, na posteljo prikovane in nepopravljivo lene ljudi ... ", ker jim pač tam ni treba brati časnikov, temveč lahko novice slišijo kar po telefonu.

Madžari so leta 1893 začeli poslušati telefonska poročila, Nikola Tesla pa je tistega leta izumil radio. Njegove zamisli je v naslednjih letih sicer povzel in do konca razvil Guglielmo Marconi, zaradi česar ga imajo nekateri za izumitelja radia in je zanj leta 1909 dobil Nobelovo nagrado. Vendar je ameriško vrhovno patentno razsodišče leta 1943 v sporu za prvenec presodilo v Teslovo korist. Kakorkoli že, naslednja desetletja so minila v burnem razvoju radia in televizije, računalnikov in kar je še bilo krasnih novih tehnologij, telefon pa je, sicer vseprisoten, kar nekako poniknil v ozadje.

Drugi del zgodbe o telefonu se začenja tri leta pred njegovo stoletnico. Aprila 1973 je Martin Cooper, direktor pri Motoroli, s prvim prenosnim telefonom poklical svojega tekmeca iz Bellovih laboratorijev. Križanec med radiem in telefonom je sicer potreboval še skoraj desetletje, da je dozorel, a konec osemdesetih let je bilo v Združenih državah že milijon uporabnikov prenosnih telefonov, v Evropi pa je postal vrhunski statusni simbol, pred katerim se je lahko skril vsak Rolex. Umberto Eco, eden od bolj pronicljivih mož našega časa, je takrat zapisal, da ga lahko upravičeno uporabljajo - če nekoliko poenostavim humoresko Kako ne uporabljati prenosnega telefona, o kateri sem pred nekaj leti na tej strani že pisal - le kronični bolniki, zdravniki, gasilci in prešuštniki.

Upravičeno ali neupravičeno, danes prenosni telefon uporabljajo vsi. Česar, zanimivo, preden so ga pričeli vsi uporabljati, ni napovedal nihče. Do pred, recimo, dvajsetimi leti v nobeni znanstveno-fantastični pripovedi ali filmu, v katerih je sicer mrgolelo robotov in podobnih čudes, nihče ni uporabljal majhnega prenosnega telefona, vsaj ne za neobvezen klepet. V Zvezdnih stezah so recimo imeli male naprsne komunikatorje, a so jih uporabljali le za kratke službene pogovore, toliko pač, da so lahko Scottyju naročili, naj jih prežarči.

Odkar je prenosni telefon v skoraj vsakem žepu in torbici, so ga začeli uporabljati tudi v druge namene. Namesto budipeštanskega telefonskega časopisa izpred stoletja imamo, recimo, SMS-novice. Tudi pariški Theathrephone je s prenosnimi telefoni, ki omogočajo poslušanje glasbe, na nek način znova oživel. S sodobnimi prenosnimi telefoni lahko poslušamo radio, jih uporabljamo namesto walkmana, z najnovejšimi modeli pa lahko gledamo celo televizijo.

Obiskovalci lanskoletne Photokine, največjega sejma fotografske opreme, so bili enotnega mnenja, da bodo telefoni že v nekaj letih s tržišča izrinili enostavnejše modele fotoaparatov. V trgovinah so že telefoni, ki imajo vgrajen fotoaparat z dvema megapikama ločljivosti, pri Samsungu pa so predstavili celo model s kar 5 megapikami. Za ljubiteljsko rabo več kakor dovolj in nedeljski fotografi kmalu ne bodo imeli prav nobenega vzroka, da bi s seboj nosili še fotoaparat, če bodo imeli čisto uporabnega vgrajenega kar v telefonu.

Telefoni resno ogrožajo žepne računalnike, saj imajo vgrajene koledarje, imenike, rokovnike in sploh večino tistega, kar od žepnega računalnika sploh pričakujemo. Tisto, kar jim morda še manjka, recimo malo večji zaslon in spletni brskalnik, pa bodo tudi kmalu dobili. Na seznamu ogroženih so žepni igralniki. Marsikdo ne nosi več zapestne ure, ker jo ima na telefonu. Telefone bomo uporabljali za orientacijo namesto sprejemnikov GPS, uporabljamo jih lahko namesto kreditne kartice ...

Zdi se torej, da bo prenosni telefon vase posrkal in izpodrinil tako rekoč vse druge prenosne naprave, verjetno celo tiste, ki jih dandanes sploh še ne poznamo. Z malce pretiravanja bi lahko rekli, da bo najstarejša električna naprava, kar jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, kmalu ostala tudi edina.

Morda bo kdo ugovarjal, da prenosni telefon, kakršnega uporabljamo danes, s telefonom, ki ga je izumil Bell, nima dosti skupnega. Verjetno res, a mali žepni napravici, s katero bomo čez nekaj let gledali televizijo in poslušali glasbo, se igrali in delali, brskali po spletu in brali novice, fotografirali, snemali, kupovali in klepetali, ne bomo rekli prenosni televizor, žepni računalnik ali morda mikrotelefototevefon, ampak enostavno telefon.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Telefon bo v nekaj letih vase posrkal in izpodrinil vse druge prenosne naprave.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki