Objavljeno: 26.3.2005 12:18 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2004

Vladimir Djurdjič: HDTV - krona digitalne konvergence

Vladimir Djurdjič: HDTV - krona digitalne konvergence

V časih, ko še vedno uživamo zelo hiter razvoj računalniške in digitalne tehnologije v celoti, se zdi skoraj neverjetno, da desetletja stari televizijski standardi še vedno kljubujejo času. Medtem ko vsepovsod drugod govorimo o gigahertzih in gigabajtih, televizija kot osrednji predmet velikega števila dnevnih sob po vsem svetu še vedno temelji na analognem sprejemanju signalov, zaslonih z nizko ločljivostjo in tehnologijo prepletanja slike, kar je v računalništvu preteklost že vsaj deset let.

Seveda so za tako stanje specifični razlogi. Televizija je brez dvoma najbolj razširjen kos elektronike na svetu, za kar pa je potrebovala več kot pol stoletja. Eden od razlogov za uspeh so prav skupni standardi (zanimivo, da ne samo eden), ki jih je zaradi številnih razlogov zelo težko izkoreniniti. S tem so povezane velikanske investicije v studijsko opremo, oddajnike, nenazadnje tudi znanje.

In vendar se vse to začenja spreminjati. Številne države so sprejele določila, ponekod celo zakone, po katerih se mora oddajanje TV signalov digitalizirati. Eden od glavnih razlogov za tak korak je boljši izkoristek pasovne širine, večja kakovost storitev pa tudi nižji stroški obratovanja. Digitalizacija je obenem priložnost za zamenjavo najstarejših standardov, vključno z ločljivostjo in načinom prikaza današnjih TV signalov.

Transformacija se pravzaprav že dogaja, nekoliko hitreje v ZDA in na Japonskem, vendar tudi v Evropi. Sodeč po analizi družbe In-Stat/MDR je že v tem trenutku po vsem svetu okoli 4 milijone televizijskih sprejemnikov HDTV (dva milijona na Japonskem, 1,5 milijona v ZDA), vendar naj bi že do leta 2009 ta številka poskočila na več kakor 45 milijonov. To pa so številke, ki jasno kažejo, kje se bo v naslednjih letih največ dogajalo.

Kot običajno je treba za razumevanje prehoda na HDTV najprej pogledati v ZDA, čeprav Evropa vsaj glede tehnologije ne zaostaja. Razlog je seveda v tem, da večina produkcije, zlasti TV oddaj in filmov, nastaja v ZDA. Odločitve in smernice na drugi strani oceana pa prej ali slej vplivajo tudi na dogajanje na stari celini.

V ZDA je HDTV ta hip ena od najbolj vročih tehnologij. Lani je prodaja zrasla za 113 %, letos pa bodo prodali kar 134 % več sprejemnikov kakor lani. V naslednjih letih naj bi se rast nekoliko umirila, vendar predvidenih 46 % še vedno predstavlja eno največjih rasti povpraševanja v zabavni elektroniki. Po prvih plašnih korakih se prav ta hip odvaja masovni prehod tudi s strani TV postaj in produkcijskih hiš. Zgovoren je že podatek, da je še pred tremi leti visoko ločljivost vsaj delno podpiralo manj kot 200 postaj, danes pa je takih v ZDA že čez 1500. V ZDA so si tudi zastavili ambiciozen načrt, da bodo z digitalno TV do leta 2009 opremili kar 85 % gospodinjstev.

Še do nedavnega je bilo videti, da bo HDTV zgodba, ki se bo dogajala le v ZDA, vendar zadnji koraki odpirajo velike možnosti tudi v Evropi. Stara celina je že marsikje začela z obširnim prehodom na digitalno oddajanje signalov, vendar programov v taki obliki in s standardi, kakršne poznamo danes. Videti je bilo, da je interes za televizijo z visoko ločljivostjo ob tem razmeroma majhen. Toda septembra je združenje EBU (European Broadcasting Union), krovna organizacija za vse evropske TV postaje, objavila priporočilo, ki odpira pot za HDTV tudi v Evropi.

Še več, odločili so se za najbolj kakovostno tehnologijo - progresivni prikaz (progessive scan), ki odpravlja prepletanje, s čimer so celo prehiteli Američane. V Evropi bo temelj slika s 720 vrsticami (doslej 576) v obliki standarda 720p50. EBU meni, da bo to dovolj, saj v navadni rabi gledalci večje kakovosti ne bi niti opazili. Kljub temu puščajo odprto možnost, da se izdelovalci odločijo tudi za še večjo ločljivost s 1080 vrsticami (1080p50), ki bo tehnologija dovolj zmogljiva. Po mojem mnenju bo tudi to hitro osvojeno, če ne drugega med ljubitelji, ki bodo vsebino dobivali z drugih koncev sveta.

Toda standardi seveda niso dovolj. Tehnologiji mora slediti vsebina in tu so v ZDA v veliki prednosti. Toda tudi v Evropi ne počivajo. Od januarja prek satelita Astra deluje prvi evropski HDTV program, čeprav v standardu 1080i (prepleteno), kar EBU zdaj ni podprl. Program je dokaj skromen, saj gre za ciklično ponavljanje omejenega števila posnetkov (koncerti, športne tekme, reportaže), pa vendar. Že leta 2006 pa naj bi HDTV ponudila evropska velikana Sky in Discovery, pa tudi nekateri francoski velikani. Velik prispevek k popularizaciji HDTV so bile brez dvoma letošnje poletne olimpijske igre v Atenah, ki so bile prvič v zgodovini posredovane tudi z visoko ločljivostjo. Po mnenju nekaterih analitikov je samo ta dejavnik močno prispeval k letošnji eksplozivni prodaji televizorjev HDTV.

Zanimivo, da ob tej tranziciji poteka vzporedno tudi zamenjava neke druge tehnologije. Tako kot pri računalniških monitorjih, televizorje s katodno cevjo hitro dosegajo modeli z zasloni LCD in plazemski zasloni. Brez dvoma so bolj zanimivi in vsak dan cenovno bolj sprejemljivi. Toda v luči dogajanja na področju digitalne televizije in HDTV je to hkrati tudi past. Kdor bo danes kupil plazemski ali LCD televizor, ga bo moral že čez nekaj let najbrž zamenjati, če bo hotel gledati posnetke HDTV. Glede na cene nekaterih modelov, ki dosegajo in presegajo milijon tolarjev, je to seveda zelo visok strošek.

Prav nič drugače ne bo z drugo opremo hišnega kina ali centra za elektronsko zabavo. Za posnetke HDTV današnja tehnologija DVD ne bo dovolj. Govorimo o nosilcih HD-DVD in BlueRay, pa tudi novih načinih kodiranja. V to področje je v zadnjem letu močno investiral tudi Microsoft, ki si na vse načine prizadeva, da bi Windows Media 9 postal uradni standard za posnetke na novi generaciji nosilcev. Razlogi so jasni. Kdor nadzira ta segment, nadzira licence celotne industrije zabavne elektronike. A kot kaže, jim ne bo uspelo, saj so se že na več koncih odločili podpreti standard MPEG-4.

HDTV torej ni le nekaj z druge strani oceana, temveč standard, ki bo aktualen tudi pri nas. Po moji oceni se bo tranzicija zgodila hitreje, kakor bi morda pričakovali (vključno s konvergenco z računalniško tehnologijo), zaradi česar bodo nekateri nepripravljeni. Prav to je priložnost za prerazporeditev tržnih deležev. Žal to tudi pomeni, da bo spet treba seči v žep. Kdor bo hotel, seveda.

Kdor bo danes kupil plazemski ali LCD televizor, ga bo moral že čez nekaj let najbrž zamenjati, če bo hotel gledati posnetke HDTV.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

fc4dkL5HR9w

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji