Nikolaj Pečenko: Krpanje lukenj

Nikolaj Pečenko: Krpanje lukenj
Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Mnenja | Revija: Oktober 2004

Oni dan sem iz interneta piratsko pretočil film in ker je bil zvok, kot običajno, precej ubog, sem v spletu poiskal še podnapise. Gledam torej film s srbskimi podnapisi, ko me proti koncu preseneti obvestilo: Od tu naprej je prevod slabši. Jebiga, nisem imel dovolj časa, da bi ves film dobro prevedel. Zanesenjak, ki se je lotil prevoda, si je takšno hudomušno odkritosrčnost lahko privoščil, saj je dobro vedel, da mu je nihče ne bo niti najmanj zameril.

Še en primer. Nedavno sem iz interneta snel (prav tako piratsko) različico ene od novejših ameriških knjižnih uspešnic in na začetku me je pričakalo obvestilo: To je še surov, nepopravljen sken. Zato mi prosim ne pošiljajte e-pošte s pripombami, da je slab.

Slabega prevoda, površne optične preslikave ali na splošno slabše kakovosti izdelka, ki ga dobimo brezplačno, nihče nikomur posebno ne zameri, še posebno, če smo nanjo pravočasno opozorjeni. Konec koncev so že Stari vedeli, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe - razen seveda, če radi vedeli, koliko jih ima, ampak to je že druga zgodba.

Po drugi strani bi se vsakdo prav gotovo zelo zamislil, če bi sredi namestitve Microsoftovih Oken ali morda Pisarne zagledali opozorilo: Za varnost in stabilnost v tem programu ni dobro poskrbljeno. Jebiga, nismo imeli dovolj časa, da bi vse do konca sprogramirali, zato nam prosim ne težite, če se bo program včasih sesul.

Ampak ker že vrabčki na strehi čivkajo, da se programi pač sesuvajo in sem za povrhu o njihovi hroščavosti na tej strani že pisal, se morda sedaj sprašujete, zakaj sem se pravzaprav že spet spravil na Microsoft. V slogu onih dveh uvodnih primerov bi sicer najraje napisal "jebiga, tokrat se pač nisem uspel spomniti ničesar zanimivejšega", a ker bi me potem verjetno vsaj malce postrani gledali, pa tudi urednik bi morda imel kakšno pripombo, je tu še pravi povod za tokratno mnenje - ravno včeraj sem namreč namestil najnovejši Microsoftov paket popravkov za Okna XP, Service Pack 2 po domače. Pa čeprav sem pravzaprav že vnaprej vedel, da bom imel zaradi tega težave.

Vedno znova potrjena modrost namreč pravi, da programerji z vsakim pokončanim hroščem zaredijo vsaj enega, če ne celo dva nova. Ali, kot pravi star rek - ne popravljaj, kar ni pokvarjeno. Ampak si enostavno, podobno kakor oni škorpijon iz basni, ki je žabi prisegel, da je ne bo pičil, če ga bo na hrbtu prenesla prek reke, nisem mogel pomagati in sem torej namestil novi paket popravkov.

Računalnik je po namestitvi popravkov sicer deloval, a moja zla slutnja se je vseeno uresničila. Že kar takoj sem namreč odkril dva hrošča, ne sicer ravno usodna, a oba kar tolsta. Glasnost v okenskem predvajalniku se je vsakokrat, ko sem premaknil drsnik za iskanje določenega mesta v filmu ali skladbi, sama od sebe močno povečala in jo je bilo treba potem ročno spraviti nazaj na sprejemljiv nivo. Poleg tega ni več deloval sinjezobi brezžični vmesnik.

Seveda me je najprej zanimalo, ali se to morda dogaja samo meni, ker konec koncev mi je precej jasno, da prav vsake kombinacije strojne in programske opreme pri Microsoftu ne morejo preizkusiti, a že po krajšem brskanju po spletu se je izkazalo, da nikakor nisem osamljen.

Kar je po eni strani sicer dobro, kajti poleg opisov težav sem našel tudi navodila za popravilo (težavo s predvajalnikom sem odpravil tako, da sem namestil nov gonilnik za zvočno kartico, težavo s sinjezobim vmesnikom pa tako, da sem spet namestil stari gonilnik), po drugi pa dokaz, da Microsoftovi programerji že spet niso dobro opravili domače naloge. Še posebno, ker omenjeni težavi sploh nista niti edini, niti najpogostejši, o katerih poročajo.

Vse skupaj bi bilo smešno, če bi ne bilo zaskrbljujoče. Okna XP so pričeli prodajati pred tremi leti. Od takrat so, poleg dveh večjih paketov popravkov, izdali še nič koliko sprotnih, pa vse skupaj še vedno ne deluje tako, kakor bi pravzaprav moralo že prvi dan. In verjetno tudi nikoli ne bo, še posebno, ker bo čez dve leti tu že nov operacijski sistem, z novimi varnostnimi luknjami in hrošči, in vse skupaj se bo, kot nekakšno budistično kolo življenja, začelo znova.

Izdelovalci programske opreme so seveda v precepu. Programi, zlasti veliki, kakršen je operacijski sistem za osebne računalnike, so verjetno med najbolj zapletenimi izdelki človeških rok. Okna XP naj bi na primer imela kar 40 milijonov programskih vrstic. Če bi hoteli zagotoviti njihovo brezhibno delovanje, bi postal program enostavno predrag. In potem se pač zanašajo na krščansko odpustljivost uporabnikov ali morda njihovo budistično vdanost v usodo.

Varnostne luknje in hrošči v tržnih programih bi morali biti voda na mlin Linuxu in sploh vsem prostim programom, ki seveda tudi niso brezhibni, a so vsaj brezplačni in jim tistih nekaj hroščev z lažjim srcem odpustimo. In bi brez dvoma tudi bila, če bi morali vsi tržne programe plačevati iz svojega žepa. A jih v resnici le redki, kajti v vseh državnih in marsikaterem zasebnem podjetju se vedejo, kot bi jim programe kupoval dedek Mraz, doma pa večina brez pretirane slabe vesti uporablja piratske različice.

Verjetno tudi zato, za razliko od glasbene in filmske industrije, računalniška podjetja malih piratov, ki programe kopirajo za domačo rabo, ne preganjajo. Ker če bi začeli protipiratski inšpektorji preverjati izvor programov na domačih računalnikih, bi se razširjenost Linuxa in OdprtePisarne nedvomno v hipu vsaj podeseterila.

A morda se vendarle nekaj premika. Ravno te dni namreč vsa novičarska spletišča poročajo, da je Microsoftov spletni brskalnik prvič v svoji zgodovini pričel izgubljati tržni delež. Ampak da se ne bi kdo prehitro začel veseliti, to se je zgodilo šele potem, ko je junija dosegel rekordnih skoraj 96 odstotkov in je od takrat pristal na današnjih slabih 94 %.

Mozillo in Opero, če o Linuxu niti ne govorimo, torej čaka še veliko dela, a četudi se jim nikoli ne bo uspelo naseliti na več kakor nekaj odstotkih osebnih računalnikov, smo jim vseeno lahko hvaležni. Kajti verjetno se lahko zahvalimo predvsem strahu velikih programerskih podjetij - Microsoft seveda ni edini s tovrstnimi težavami -, da jim uporabniki ne bodo pobegnili k brezplačnim tekmecem, da se sploh trudijo z zatiranjem hroščev in krpanjem lukenj.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Okna XP so pričeli prodajati pred tremi leti, a kljub številnim popravkom še vedno ne delujejo tako, kakor bi morala že prvi dan.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki