Vladimir Djurdjič: Podjetja potrebujejo preprostejše rešitve

Vladimir Djurdjič: Podjetja potrebujejo preprostejše rešitve
Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: December 2004

Poslovni informacijski sistemi so danes nepogrešljiv sestavni del poslovnih procesov v vseh podjetjih in organizacijah po svetu. Čeprav bi lahko razpravljali, koliko prispevajo k uspešnosti poslovanja podjetij, se najbrž vsi strinjamo, da brez njih poslovanje v današnjem svetu najbrž ne bi bilo mogoče ali pa vsaj ne bi bilo konkurenčno. Podjetja si zato prizadevajo, da bi svoje procese čim bolj podprla z rešitvami, ki jih ponujata sodobna tehnologija in poznavanje najboljših procesov, ki so potrebni za optimalno delovanje podjetja.

Toda pot do želenega cilja je vse prej kot enostavna. Poslovni informacijski sistemi so namreč lahko sila kompleksni in zahtevni za uvedbo, pri tem pa pogosto motijo same poslovne procese. Vse to bi lahko še preživeli, če bi se prenova informacijskih sistemov dogajala le redko in bi v vmesnem času lahko s pridom izkoriščali prednosti, ki smo jih pridobili z uvedbo. Žal se vse pogosteje dogaja, da je naslednja velika sprememba tik za vogalom, pogosto celo takoj za začetno uvedbo ali prenovo sistema. Razlogov za to je več, segajo pa od sprememb v programski opremi (nadgradenj), povpraševanju po večji funkcionalnosti ali pa spremembi samega poslovnega procesa, morda celo dejavnosti in vsebinskega programa podjetja.

Tako stanje po eni strani za računalniško industrijo ni nič novega, saj so se s podobnimi problemi srečali že pred nekaj desetletji. Odgovore so iskali na različnih ravneh, od prenove metod uvedbe, sprememb poslovnih procesov do iskanja novih tehnoloških rešitev. Predvsem na področju, kjer je treba zagotoviti medsebojno združljivost različnih programov, so izdelovalci z razvojem interneta začeli promovirati koncept spletnih storitev, gradnikov različnih velikosti, ki se lahko povezujejo prek namensko razvitih protokolov in proti uporabniku delujejo kot celovit in povezan sistem. Podporo zanje so s časom ponudili domala v vseh večjih in manjših programskih hišah.

Toda tudi spletne storitve niso vsemogočno orodje, ki samo po sebi omogoča preprostejšo in bolj učinkovito uvedbo poslovnih procesov. Izkazalo se je, da je predelava obstoječih poslovnih informacijskih sistemov v spletne storitve vse prej kot enostavna naloga in mnogi proizvajalci še danes svojih glavnih izdelkov niso povsem predelali v novo arhitekturo. Po drugi strani se je tudi pokazalo, da je povezava programov prek spletnih storitev lahko samo po sebi težavno opravilo, saj marsikje protokoli in standardi še niso povsem definirani.

Najpomembnejša ovira učinkovitejši izrabi spletnih storitev pa je pomanjkanje napotkov in zgledov, kako lahko gradnike sploh povežemo v celoto. Sama tehnologija je namreč odločno premalo in marsikje so se ob tem znašli pred visokim zidom, ki ga niso mogli premagati. V številnih podjetjih so se namreč začeli zavedati, da zgolj vlaganje v tehnologijo ni dovolj, zato bo treba več vložiti v znanje za modeliranje in spremljanje poslovnih procesov.

Iz vseh teh izkušenj tudi izhaja pobuda za storitveno usmerjene arhitekture (service oriented architecture, SOA), ki združuje tako tehnologijo kot tudi poslovne in organizacijske prvine v zaokroženo celoto. Temelj so sicer spletne storitve, toda te same po sebi ne predstavljajo najpomembnejšega elementa verige. Namesto tega je poudarek na metodah za uvedbo, najboljših praksah za posamezna področja, načinih za opisovanje in modeliranje poslovnih procesov. Vse skupaj naj bi omogočalo podjetjem, pa tudi ponudnikom storitev, precej hitrejši in do neke mere enostavnejši postopek za uvedbo rešitev.

Cilj je, da bi rešitve, ki temeljijo na priporočilih SOA, lahko uvedli precej hitreje, prav tako pa naj bi bilo preprosto sisteme dograjevati z novimi funkcionalnostmi in postopki, skladno s spremembami v poslovanju podjetij. V končni fazi naj bi se postopki uvedbe toliko poenostavili, da bodo lahko tovrstne posege in spremembe izvajali skrbniki poslovnih procesov in poslovneži, ne pa programerji in tehniki, ki pogosto nimajo najboljšega občutka za ključne spremembe v poslovanjih podjetij.

V Gartnerju zato menijo, da bodo podjetja že leta 2007 večino sprememb uvedla v skladnosti z arhitekturami SOA. Toda to ne bo tako preprosto. Čeprav so arhitekturo SOA podprli domala vsi veliki izdelovalci poslovnih informacijskih sistemov in ponudniki storitev, so pred nami nove dileme. Ena takih je nedvomno to, da bodo morali izdelovalci svoje izdelke razbiti na manjše celote, ki se bodo med sabo pogovarjale prek standardnih spletnih storitev. To po drugi strani predvideva, da se bodo lahko uporabniki odločali za gradnike različnih izdelovalcev, kar pa je v nasprotju z interesi izdelovalcev monolitnih izdelkov. Vsakdo skuša namreč pri lastnih izdelkih doseči monopol pri stranki, to pa nedvomno povečuje kompleksnost in čas uvedbe.

Druga velika ovira je to, da arhitektura SOA, tako kot spletne storitve v ožjem pomenu pred tem, ne razrešuje težavnosti povezovanja z obstoječimi informacijskimi sistemi. To bo še naprej "sivo območje", na katerem bo treba probleme razreševati različno. Toda z vpeljavo novejših konceptov in arhitekture dosežemo vsaj to, da se nam kompleksnost povečuje nekoliko počasneje kot sicer, vzporedno pa postavljamo temelje za prihodnost, ko bo povezljivost sistemov samoumevna funkcija za vsak kos programske opreme.

Da čaka arhitekturo SOA še svetla prihodnost, potrjuje tudi dogajanje pri velikih izdelovalcih programske opreme in ponudnikih storitev. SAP, Oracle in Microsoft si močno prizadevajo, da svoje poslovne informacijske sisteme vse bolj opirajo na spletne storitve, obenem pa močno razvijajo orodja za modeliranje poslovnih procesov, obenem z razvojem metod za uspešnejšo uvedbo. IBM pa je arhitekturo SOA vzel za temelj svojih storitev oddelka IBM Global Services, v katerem so že razvili storitev SOA Management Practices, ki pokriva predvsem operativne vidike obvladovanja poslovnih informacijskih rešitev.

Pomembno je tudi vedeti, da bo za uspešno uvedbo in prehod na arhitekture SOA treba marsikje spremeniti način razmišljanja, pa tudi vlaganja v znanje, več v poznavanje in modeliranje poslovnih procesov kakor v samo tehnologijo. Le tako lahko zagotovimo, da projekti ne bodo klonili pod bremenom nenehnih sprememb.

V analitski družbi Gartner menijo, da bodo podjetja že leta 2007 večino sprememb uvedla v skladnosti s storitveno usmerjenimi arhitekturami.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki