Čas za spremembe

Čas za spremembe
Objavljeno: 13.7.2005 21:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: Julij 2002

Pri programski opremi marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Verjetno tudi rešitev težav, s katerimi se danes spopada industrija programske opreme, ne bo najbolj običajna.

Računalništvo je že zelo dolgo razdeljeno na "trdo" in "mehko". Če ti strani dovolj dolgo razčlenjujemo, ugotovimo, da sta pravzaprav enakovredni. Navsezadnje se ukvarjata z različnimi tolmačenji vseh mogočih kombinacij ničel in enic. In vendar sta na površju tako daleč vsaksebi, kot sta si sploh lahko. A čeprav je "trda" stran računalništva odgovorna za večino uspehov in prodornost tehnologije avtomatske obdelave podatkov v minulih letih, je skoraj vso smetano - predvsem visoke dobičke - posnela "mehka" stran, ki za prvo pravzaprav le stopiclja.

Na strani programske opreme je veliko pravil, ki so pri strojnih napravah samoumevna, nekako postavljenih na glavo. Za začetek ni nobenih jamstev. Poleg tega ničesar ne moremo kupiti, za vsak delček programske kode dobimo le dovoljenje za uporabo. Razmnoževanje v poljubnem številu izvodov, ki ne stane praktično nič, in sodobni načini razpečevanja programske kode, ki odpravljajo še edini strošek - izdelavo nosilca, so le še dodatne prednosti "mehke" strani, ki omogočajo najuspešnejšim podjetjem neverjetne dobičke.

Če se strinjamo, da je "mehka" stran res nekaj posebnega, moramo biti previdni pri oceni različnih "fenomenov", ki v zadnjih letih dobivajo zagon. Običajen razmislek, ki bi veljal za kakšno drugo industrijsko panogo, lahko pri programski opremi odpove. Eden najbolj razvpitih fenomenov na "mehki" strani računalništva so programi s prosto dostopno izvirno kodo. Vpliv prostega programja je že danes vse prej kot zanemarljiv. Prosta programska koda je v resnici edina resna grožnja popolni prevladi "mehkih" izdelkov iz enega samega podjetja, ki to grožnjo tudi javno priznava. Uspeh nekaterih izdelkov in podjetij, ki gojijo prosto programsko kodo, nam dopoveduje, da je mogoče biti uspešen tudi, če svoje znanje in intelektualno lastnino daš na razpolago najširšim množicam.

Prosta izvirna koda seveda ni čarobna paličica, ki bi izboljšala kakovost in trdoživost kar vse programske opreme, čeprav industrija tako čudežno tehniko išče že dolgo, predolgo. Ko je fenomen proste kode prvič prebil meje omejenih skupin navdušencev, so jo nekatera podjetja prehitro posvojila v upanju na boljše čase. Najbolj znana primera sta Netscape in, delno, Sun. Najbolj naivno razumevanje proste izvirne kode je ceneno izkoriščanje znanja programerjev in časa uporabnikov. Nekako takole: "Mi bomo objavili izvirno kodo izdelka, ki je prezapleten in premalo uporaben, vendar še ima zanimiv delež trga, da bo skupnost uporabnikov, navdušena nad možnostjo vpogleda v prej strogo varovane skrivnosti, poskrbela, da bo reč delovala bolje in zanesljiveje." Vsi, ki so razmišljali tako ali podobno, so se grdo opekli. Pri prosti izvirni kodi gre predvsem za drugačen način razvoja, ki dokazano daje dobre rezultate, povsem primerljive z najboljšimi izdelki industrije. Če se ga lotimo na pravi način, seveda.

Vendar razvoj s prosto dostopno izvirno kodo ni primeren za vse namene. Zaenkrat je dal najboljše rezultate pri kodi "infrastrukture" (operacijskih sistemih in njihovih temeljnih storitvah) in pri najzanimivejših namenskih programih (spletni brskalnik, pisarniška zbirka...), a to ne pomeni, da sta to edini možnosti, kjer bi bil lahko projekt s prosto kodo uspešen. In kaj sploh pomeni, da je projekt uspešen? Po merilih proste izvirne kode je uspešen projekt tisti, ki najbolje deluje, in ne tisti, ki ima največji tržni delež.

Vse posebnosti in uspehi proste izvirne kode v že tako nenavadnem svetu "mehke" strani računalništva pričajo o tem, da gre v resnici za novo rušilno "tehnologijo", ki bo vtisnila globok pečat prihodnosti celotnega računalništva. Ker ima programska oprema verjetno največji tržni potencial med vsem izdelki industrije sploh, je skoraj vsak dan mogoče zaslediti napoved novih "revolucionarnih" tehnologij, ki bodo spremenile in poenostavile način, kako delamo in se zabavamo. Zares uspele in potrdile so se le redke. Praktično vsi največji uspehi pa niso posledica veščega načrtovanja in nadvse uspešne tržne strategije. Pravi razlog je ležal v uporabnosti, zaradi katere so ljudje novo orodje ali igračo sprejeli in jo začeli z navdušenjem uporabljati. Osebni računalniki so ljudem prinesli poceni in uporabno računalniško moč v vsak dom. Zamisel se je utrnila Applu, nadaljeval jo je IBM, a oba sta podcenjevala resnični domet svojega izdelka, zaradi katerega sta danes pri osebnih računalnikih v ozadju. Drug zgled rušilne tehnologije je svetovni splet. Čeprav tehnološko ni predstavljal posebne inovacije, je najširšim množicam ponudil uporabno in privlačno izkoriščanje obstoječega omrežja in informacij v njem. Tudi ob vzponu interneta in spleta so se oglašali številni dvomljivci. Praktično hkrati je celo Microsoft stavil na zaprta, lastniška omrežja, ki naj bi uporabnikom ponujala boljšo "izkušnjo".

Podobno kakor osebni računalnik v osemdesetih in splet v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je danes fenomen proste izvirne kode dejstvo, s katerim moramo računati v prihodnosti. To nikakor ne pomeni, da bi morali kar čez noč vsi posvojiti ta model razvoja programske opreme in izdelke, ki jih ponuja, pomeni pa, da je to možnost treba resno pretehtati. Proste izvirne kode preprosto ni več mogoče zanemarjati, ne glede na to, ali smo uporabnik ali razvijalec "mehke" strani računalništva.

Zapletenost in neučinkovitost sodobne programske opreme je dosegla meje človeške potrpežljivosti. Za domačo rabo jo je še vedno mogoče zakriti za nališpanimi uporabniškimi vmesniki in novimi "vsemogočnimi" zmožnostmi, ki jih v resnici le redko kdo potrebuje, v poslovnih okoljih pa že marsikdo poje drugačno pesem.

Mogoči citat:

Po merilih proste izvirne kode je uspešen projekt tisti, ki najbolje deluje, in ne tisti, ki ima največji tržni delež.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki