Danes pravzaprav ni več nobeno presenečenje, da se število podatkov v digitalni obliki čedalje hitreje veča. Sodeč po raziskavah pa se je v minulem letu prvič zgodilo, da so, v povprečju gledano, podatki, zbrani o posamezniku, po številu presegli podatke, ki jih posameznik ustvari sam. Naša digitalna senca postaja vse daljša, ob tem pa se upravičeno zastavlja vprašanje varnosti in zasebnosti tako zbranih podatkov.
Dogodki zadnjih mesecev kažejo na vse večje težave WLAN v službi javnih omrežij, saj nekoč proslavljeni projekti propadajo drug za drugim. Razlogi so povečini isti - visoki stroški, nezanesljivo delovanje in vse večji konkurenčni pritiski pri ožičenem in mobilnem dostopu do interneta.
Kolikor že se je mobilna telefonija do danes razvila, zlivanje z osebnim računalnikom jo bo odneslo še precej naprej.
K pisanju teh vrstic me je vzpodbudila kratka, vendar živahna izmenjava mnenj z odgovornim urednikom o omrežni varnosti in njeni smiselnosti. Moram reči, da povsem razumem oba pola, ki se v takih debatah ustvarita; tistega, ki trdi, da je povsem dovolj ohlapna varnost, ki naj zadrži najbolj očitna varnostna tveganja, kot tudi tistega, ki trdi, da varnostnih ukrepov ni nikoli preveč, saj je v programsko opremi vedno precej napak in vedno več ljudi, ki jih načrtno iščejo, da bi povzročali škodo oziroma pridobili finančne koristi.
Večina domačih uporabnikov računalnikov z Okni je obsojena na rabo varnostnih programov. Sprva so bili to zgolj protivirusniki, nato so se jim pridružili požarni zidovi, pa protivohunski programi, protismetni programi za elektronsko pošto ter programi za starševski nadzor. Na že tako dolg seznam so se pred kratkim uvrstili še programi za zaznavanje in odpravljanje korenskih kompletov (anti-rootkit) ter programi za preprečevanje vdorov (host intrusion prevention system). Vsega šest ali sedem programov, vsekakor preveč za povprečnega uporabnika. Preveč za nameščanje na disk, preveč za osnovno razumevanje delovanja vseh teh programov, prevelik izdatek za denarnico. Zadnji očitek morda ni vselej upravičen, saj poznamo zelo dobre brezplačne protivirusnike in požarne zidove, pa tudi za večino drugih varnostnih programov bi lahko našli dostojne brezplačne rešitve. Toda, priznajmo, za povprečnega uporabnika je ukvarjanje z varnostnimi programi môra (ki je, mimogrede, uporabniki računalnikov z Mac OS X zaenkrat ne poznajo). Jemlje mu čas in živce ter porablja njegov denar.
Temu, čemur smo bili priča zadnji mesec dni, lahko rečemo le odprta vojna med nekaterimi največjimi računalniškimi podjetji na svetu. Microsoftov poizkus prevzema družbe Yahoo je naletel na odpor, posledica pa so različne poteze, ki vpletajo še številne druge tekmece. Ali partnerje. Kdo bi vedel? V vojni je vse mogoče.
Razvijalci, razvijalci, razvijalci. Razvojni kompleti so zadnje mesece osrednja novica. Po Applovi objavi kompleta za programiranje iPhonov, znanilca osebnega računalnika prihodnosti, je zdaj tu še Googlov App Engine, nič manj kot komplet za programiranje "oblaka".
Vojna obeh največjih izdelovalcev procesorjev je bila zadnje meseca videti kot bikoborba. AMD kot bik v tisti zadnji fazi boja, ko mu iz hrbta, vratu in bokov štrli že kar čeden šopek onih puščic, na drugi strani pa se torero, ki ga predstavlja njegov poslovni nasprotnik Intel, veselo vrti po areni in se pusti zasipati s cvetjem iz občinstva. Je mar naključje, da je kodno ime AMDjevih štirijedrnikov prav Barcelona?
Potem ko je telekomunikacijski operater T-2 že leta 2005 začel postavljati lastno optično omrežje, se je lani pomladi "zbudil" tudi "T-1" oziroma Telekom Slovenije in se lotil izgradnje optičnega omrežja, ki naj bi počasi nadomestilo klasično telefonsko omrežje bakrenih paric. Do danes je Telekom zgradil kakih 60.000 priključkov, a je nanje dejansko priključil največ 5000 naročnikov. Vendar pa je Telekomovo optično omrežje FTTH posebnost, saj je hibridno, sestavljeno iz optičnih vlaken, ki prenašajo digitalne signale, in iz optičnih vlaken, ki prenašajo analogne signale. To ves projekt izgradnje optike precej zaplete in bistveno podraži.
Ustvarjanje spletne identitete je fenomen, s katerim se ukvarja vedno več posameznikov. Spletna mesta ponujajo jasno in razumljivo ustvarjanje spletnih samopredstavitev, ki imajo več namenov.
Tudi letošnja NT konferenca je mimo. Komentarji nanjo so bili različni, od tega, da se na njej spet vrti opazno manj denarja kot v preteklosti, do tega, da so bili slušatelji zelo angažirani in predavanj niso "špricali", kot je bilo to priljubljeno včasih.
Čeprav se mobilna omrežja večinoma še zmeraj uporabljajo predvsem za prenos govora, so s sodobnimi nadgradnjami postala več kot uporabna za prenos podatkov. Če so omrežja GSM še služila le za to, da smo na Palmu dobili glave e-poštnih sporočil, je GPRS že omogočil precej več, sploh z nadgradnjo na EDGE, UMTS pa je prinesel višje hitrosti kot ISDN, in HSDPA je prehitel celo osnovne različice ADSL.
ARNES (Academic Reasearch Network of Slovenia) velja za pionirja uvajanja interneta v Sloveniji. Medtem ko so se amaterski komercialni ponudniki elektronskih komunikacij še bolj "igrali" z elektronskimi oglasnimi deskami (BBS) in se je Telekom Slovenije zaman "trudil" z videotekstom (kot predhodnikom grafičnih komunikacij), je ARNES svojim uporabnikom že leta 1992 ponujal "polnokrvni" dostop do svetovnega interneta.
Se še spomnite, kako je leta 1996 nastal SiOL? Skorajda kot nekakšen divji izrastek starega in okostenelega Telekoma je, z njegovo finančno močjo in vsakršno potuho, popolnoma spremenil komunikacijsko (infra)strukturo v naši deželi. Pravila si je velikokrat krojil sam, toda priznati je treba, da je bilo podjetje vedno v tehnološkem ospredju, da ne rečem, v špici. Nič več. SiOL kot pojem tehnične odličnosti umira.
12. marca je na pobudo združenja Novinarji brez meja na tisoče ljudi izrazilo svoj protest nad počasnim zapiranjem svobode v spletu. Protest proti sivolasim kravatarjem, bodisi iz držav tretjega sveta ali najrazvitejših članic naše civilizacije, ki jih je začelo skrbeti nenadzorovano širjenje informacij in idej.
Pred nekaj meseci sem na tem mestu začel z nekaj naglavnimi grehi slovenske informatike, zdaj pa se bom lotil nekaj idej, kako bi lahko Slovenijo spravili v turbo informacijsko dobo.
Nekaj tednov po predvidenem roku,pa vendar veliko prej, kot si je ob predstavitvi inovativnega prenosnega telefona marsikdo predstavljal, je Apple izdal razvojni komplet za iPhone.
V računalništvu je bilo doslej cenjeno predvsem tisto, kar je hitrejše, večje, zmogljivejše. Toda novi val cenejših in enostavnejših prenosnikov postavlja ta načela pod vprašaj. Kupci so te izdelke zelo dobro sprejeli in to je za nekatere izdelovalce prava mora. Ali se nam obeta zasuk v strategiji in ponudbi računalnikov, kot smo jih vajeni danes?
Vse glasnejše so govorice, da namerava vlada zaradi pritiskov lobijev in neenotnosti v svojih vrstah odstopiti od prodaje 49,13 % državnega deleža v Telekomu Slovenije (TS). Dvom o prodaji je s svojimi odločitvami prva sprožila državna komisija, ki je slabo vodila celoten prodajni proces. Podaljševanje rokov za oddajo ponudb in dodatni roki za njihovo izboljšanje so posledica majhnega zanimanja za nakup TS in nerealnih pričakovanj prodajalca. Predsednik komisije Matjaž Janša, nekdanji uslužbenec Iskratela, je napovedoval, da bo kupec po vseh dodatnih rokih znan do konca januarja, a se to ni zgodilo.
Pet let se zdi razmeroma kratko obdobje, vendar v računalništvu pomeni celo večnost. Ali bodo danes vodilni ponudniki jutri še vedno na enakem položaju kakor danes? Katerim rešitvam bo uspelo in katere bodo zamrle? Kaj nam bo krojilo življenje čez pet let in ali nam bo zaradi napredka v informacijski tehnologiji jutri bolje?
P2P izmenjava bo prihodnje leto praznovala 10 let. Praznovala bo tudi desetletnico boja proti milijonkrat močnejšemu nasprotniku, mednarodni industriji zabave. Predstavniki slednje imajo - to je treba priznati - seveda pravo in pravico na svoji strani. A kljub temu se nas večina ne more upreti vsaj kančku simpatije do robinhoodovskega uporništva kršiteljev.
Svet gre k vragu, pravijo. CO2 nas zapira v toplo gredo, ta povzroča orkane in poplave, vodostaji rek se bodo znižali. Reke, podtalnica in sploh zemlja pa so tako ali tako onesnažene, kolikor se le da. Nekaj je treba narediti. Magična beseda, ki se svetlika na koncu predora, je - "zeleno!".
Razvoj za splet je eno najbolj vročih področij programja. Pogosto pa je učinkovite rešitve mogoče razviti le s - kakopak - spletom tehnologij. Celovit nabor prostega programja, priljubljeno poimenovan s kratico LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP ali perl ali python), je za programerje spleta skorajda božji dar. Ne le, da je na voljo popolnoma brezplačno, LAMP je nadvse zmogljiv in nenehno v razvoju, tako da je hitro mogoče najti že izdelane gradnike za celo vrsto storitev, ki so trenutno priljubljene v spletu. Popoln triumf nabora LAMP so npr. sistemi za spletno urejanje vsebin (CMS). Po svoji številčnosti, ki je navsezadnje tudi predpogoj za kakovost, vse druge podlage popolnoma zasenčijo.
Po treh letih pogovorov in pol leta glasnega špekuliranja se je velikan programske opreme letos februarja dokončno javno izjasnil: Microsoft je ponudil 44,6 milijarde dolarjev, pol v gotovini, pol v lastnih delnicah, za ugašajočo zvezdo internetne ekonomije in nekoč eno najbolj spoštovanih blagovnih znamk na svetu, kalifornijski Yahoo!
Kar nekako neopazno je šla mimo nas novica o tem, da je v začetku februarja kakšna milijarda ljudi skorajda ostala brez interneta in da so bile telefonske zveze iz tujine z njimi skorajda popolnoma pretrgane. Vse zaradi dveh pretrganih optičnih podvodnih kablov. Pravzaprav so o tem bolj poročali poslovni mediji kot resno računalniški in to pravzaprav nakazuje, da so računalniške komunikacije danes vse prej kot le "računalniške".
Telekom Slovenije je v začetku januarja prejel tožbo podjetja Sinfonika, ki zahteva odškodnino v višini 36.030.000 evrov zaradi oškodovanja podjetja Sinfonika in njenih pravnih predhodnic (ECS TEL., PROCOM in EuroComputer Systems) pri trženju naročniških telekomunikacijskih sistemov (hišnih telefonskih central) za poslovne uporabnike. Telekom naj bi namreč s konkurenčno storitvijo centreks, ki jo je začel ponujati leta 1998, kot lastnik javnega telekomunikacijskega omrežja kršil Zakon o telekomunikacijah, pri tem pa zlorabil tudi svoj prevladujoči (oziroma monopolni) položaj in nelojalno konkuriral tožnikom ter jim povzročil veliko gospodarsko škodo. S tožbo Sinfonike so se odškodninski zahtevki do Telekoma leta 2007 zvečali na 186 milijonov evrov.
Najopaznejša razlika med kompaktnimi aparati in DSLR je vsekakor velikost in teža slednjih. Sploh z zmogljivejšim objektivom lahko postane DSLR težak in okoren. A hkrati so ti aparati bistveno bolj ergonomični, saj so držala večja in boljša, zaradi uporabe optičnega kukala pa je položaj pri fotografiranju stabilnejši kot pri fotografiranju prek zaslona LCD kompaktnega aparata. Dobro, vsi zmogljivejši kompaktni aparati premorejo tudi kukala, vendar so ta načeloma manjša kot pri DSLR. Ker so pri slednjih v ospredju ročne funkcije, so tudi tipke in nadzorna kolesca temu primerno razvrščena. Za najpomembnejše funkcije nam sploh ni treba pogledati stran od okularja, saj imamo vse na dosegu prstov, tudi upravljati jih je hitreje, vse najpomembnejše informacije pa imamo kar v samem okularju.
Spletne storitve vse bolj odločno prevzemajo vlogo tega, kar so doslej počeli računalniški programi v osebnih računalnikih. Toda povezovanje podatkov med različnimi spletnimi storitvami je danes vse prej kot preprosto opravilo. Več kot očitno je, da potrebujemo nove standarde in protokole, ki bodo za uporabnike povezovali v spletu shranjene podatke med seboj, neodvisno od ponudnikov storitev. Recimo temu spletni operacijski sistem ali WebOS.
Glasbeni DRM je zgodovina. Sony BMG se je namreč v začetku letošnjega leta pridružil glasbenim založbam EMI, Universal Music Group in Warner Music Group pri distribuciji glasbe po internetu brez zaščite s sistemom za upravljanje digitalnih pravic. Ker "veliki štirje" po podatkih iz leta 2005 obvladujejo več kot 70 odstotkov svetovnega trga glasbe, je malo verjetno, da bi si katera izmed manjših založb še upala uporabiti DRM, saj se ga kupci izogibajo v velikem loku.
Naj na začetku povem, da že dolga leta mečem stran star kruh. Velike količine. Ker imam rad svežega in ker ga kupujem veliko, da mi ga ne bi slučajno zmanjkalo, ko pridejo gosti. Zdaj pa vreščite in izlijte name svoj srd.
Arhiv
Po avtorjih
