Pro et Contra: Mobilna povezava vs. širokopasovni priključek

Pro et Contra: Mobilna povezava vs. širokopasovni priključek
Objavljeno: 29.4.2008 09:46 | Avtor: Igor Harb | Kategorija: Mnenja | Revija: April 2008

Igor Harb: Mobilno zadostuje

Čeprav se mobilna omrežja večinoma še zmeraj uporabljajo predvsem za prenos govora, so s sodobnimi nadgradnjami postala več kot uporabna za prenos podatkov. Če so omrežja GSM še služila le za to, da smo na Palmu dobili glave e-poštnih sporočil, je GPRS že omogočil precej več, sploh z nadgradnjo na EDGE, UMTS pa je prinesel višje hitrosti kot ISDN, in HSDPA je prehitel celo osnovne različice ADSL.

Kljub hitrostim imajo mobilna omrežja pri podatkovnih povezavah še zmeraj nekaj pomanjkljivosti. Prva je ta, da kljub odlični pokritosti z EDGE in UMTS v Sloveniji širokopasovni dostop še zmeraj ni mogoč prav povsod (težave lahko nastanejo zaradi dreves, v blokih iz armiranega betona in podobnih materialov), drugi pa je cena. Ta je odvisna od količine prenesenih podatkov in čeprav so se cene v zadnjih letih občutno znižale, tak dostop še zmeraj ni poceni.

A ta trditev pravzaprav ne drži v vseh primerih. Pri obeh velikih domačih mobilnih operaterjih je osnovna cena mesečne naročnine nekaj več kot 8 evrov, vanjo pa je vštet prenos 100 MB. To se bralcem Monitorja zagotovo zdi smešno nizka številka, saj vsi vemo, da že ogled nekaj filmčkov na YouTubeu in pošiljanje ene ali dvajsetih fotografij že pošteno preseže to količino. A kljub temu je veliko uporabnikov, ki elektronsko pošto pregledujejo le vsakih nekaj dni, novice dobijo s teleteksta in iz (tiskanih) časopisov, fotografije pa odnesejo v foto salon na pomnilniški kartici. Takim uporabnikom interneta je 100 MB povsem zadostna količina, hkrati pa 8 evrov precej manj, kot bi plačali za vsak drug način dostopa do interneta. Naslednja možnost, ki je na voljo, je 1 GB za 20 evrov; to je primerljiva cena z osnovnim, 1 Mb/s kabelskim/ADSL dostopom do interneta. In čeprav se večina bralcev še zmeraj zmrduje, je to pravzaprav dovolj za vsakogar, ki ne prenaša filmov in novih različic Linuxa iz omrežij za izmenjavo datotek. Osebno sem brez težav zmogel preživeti dva meseca s po 800 MB prenesenimi podatki, pri čemer sem prek mobilnega omrežja dosegal internet za vse poslovne in osebne potrebe. Priznam, da sem bil v to prisiljen, ker sem dva meseca čakal na priklop na ožičeni širokopasovni dostop, vendar vsaj pri poslovni rabi nisem čutil prav nobenih omejitev.

A to se v vse bolj omreženem svetu spreminja. Če je 1 GB danes še dovolj, bo čez leto dni vsekakor premalo. Storitve, kot je Orb, ki omogoča pretočni prenos glasbe in videa iz domačega računalnika na telefone in druge naprave, so vse bolj uporabne in predvsem požrešne pri zahtevi po pasovni širini. Prav tako vse večje ločljivosti fotografij in rastoča priljubljenost doma narejenih video posnetkov. A ob povečanju rabe podatkovnih storitev bodo operaterji imeli tudi večjo spodbudo omrežja dodatno nadgrajevati (četrta generacija, imenovana LTE, obljublja hitrosti do 100 Mb/s) in tudi zniževati cene.

In seveda, mobilna omrežja imajo eno bistveno prednost - dosegajo prek 99 odstotkov slovenskega prebivalstva, pri čemer Mobitelov UMTS dosega več kot 75 odstotkov. To pomeni, da obisk pri starših ni več nujno brez računalnika in dostopa do spleta, prav tako ni več nobenih težav s selitvijo.

Mobilnost pa se zaenkrat žal konča pri mejah naše države, saj je prenos podatkov med gostovanjem nadvse in pretirano drag. Vendar pa je to področje, ki ga je evropska komisarka Reddingova že vzela pod drobnogled, tako da lahko pričakujemo pocenitev že v začetku prihodnjega leta. In s tem tudi konec obupanega iskanja nezaščitenih omrežij WLAN v tujini.

Peter Šepetavc: Mobilno kablom ne seže do kolen

Dandanes, ko gre čedalje več povezav na brezžične standarde, se zdi, da so podatkovne povezave na kablu že preživete. Ne nazadnje imamo lahko prek brezžičnih povezav že skoraj vse: podatkovno povezavo, tv (tudi v visoki ločljivosti), radio ... Edina povezava, ki pravzaprav mora biti na kablu, je napajanje (pa še tu veliko ljudi začne omenjati Nikola Tesla, ki je menda izumil tudi distribucijo električne energije na daljavo, a je žal umrl, preden je svoj vizionarski recept zaupal še komu).

Današnje povezave prek mobilnih omrežij po hitrosti dosegajo in presegajo povprečen priključek ADSL, tako da precej ljudi razmišlja, da bi se povsem znebili kabla in tudi deskali prek mobilnika. Resnici na ljubo to ni tako težko izvedljivo in je pravzaprav tudi zelo praktično. Dokler povezavo v splet uporabljamo za deskanje, e-pošto in neposredno sporočanje. Glede na to, da je večina prometa po spletnih povezavah piratsko pretakanje filmov prek protokola BitTorrent, bi si upal trditi, da precej uporabnikov med deskanjem zaide tudi na strani, kot so PirateBay. Ker je način obračuna stroškov povezave pri mobilni povezavi odvisen od prenesenega prometa, pri ožičeni povezavi pa plačamo le mesečni pavšal, je prenos filma prek mobilnega omrežja hitro dražji, kot je cena kino vstopnice pa še izposoje DVD zraven, če si želimo film ogledati večkrat. Ugotovimo lahko torej, da je pri prenašanju velike količine podatkov način obračunavanja, ki ga ponuja ožičena povezava, velika prednost v primerjavi z mobilnimi povezavami.

Hitrost. Ta ni nikoli dovolj visoka. Kljub temu da je v zadnjem letu s HSDPA mobilna tehnologija naredila velik korak naprej, jo kabel še vedno poseka na vsej črti. Visoke hitrosti, ki jih ponujata ADSL 2 in VDSL, če optike, ki v večjih mestih čedalje bolj nadomešča bakrene povezave sploh ne omenjamo, so za mobilne deskarje zaenkrat še nedosegljive. Vprašamo se sicer lahko, ali neki povprečen uporabnik sploh potrebuje takšne hitrosti, a zagotovo ne škodijo. Prek spleta danes namreč pretakamo (pogosto celo legalno!) tudi glasbo, filme in druge večpredstavne datoteke, tako da pride prav vsak megabit.

Igričarji prav tako prisegajo na ožičeno povezavo. Najprej velja omeniti isti pomislek kot pri nelegalnem pretakanju filmov iz spleta: prenos velike količine podatkov prek mobilnih povezav je pač predrag. Nato bi izpostavili odzivni čas povezave: ko med življenjem in smrtjo marsovcev v virtualnem svetu odloča čim krajši odzivni čas povezave (tako imenovani ping), je še ožičena povezava včasih premalo odzivna. Za pobijanje vesoljske svojati bomo torej še vedno prisegali na žico.

Daleč od tega, da je mobilna povezava poraženec v boju z ožičenimi podatkovnimi povezavami, kot so DSL in kabelske povezave. Resnici na ljubo ni tako. Pogosto je povezava prek mobilnika bolj praktična, hitrejša in včasih celo cenejša. Vendar pa, razen če smo zelo osnoven uporabnik spleta, ne moremo prisegati samo na mobilno povezavo. Gre za infrastrukturo, ki zelo lepo dopolni osnovni domači ožičeni priključek za takrat, ko smo na terenu (in jo redno in pogosto uporablja tudi avtor tehle vrstic), da bi bila pa povezava prek mobilnika dovolj za osnovno spletno povezavo, pa bi potrebovali predvsem drugačno obračunavanje. Čeprav bi povečan promet omrežje marsikaterega mobilnega operaterja verjetno spravil na kolena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki