Pro et contra: Kompaktnež ali DSLR?
Najopaznejša razlika med kompaktnimi aparati in DSLR je vsekakor velikost in teža slednjih. Sploh z zmogljivejšim objektivom lahko postane DSLR težak in okoren. A hkrati so ti aparati bistveno bolj ergonomični, saj so držala večja in boljša, zaradi uporabe optičnega kukala pa je položaj pri fotografiranju stabilnejši kot pri fotografiranju prek zaslona LCD kompaktnega aparata. Dobro, vsi zmogljivejši kompaktni aparati premorejo tudi kukala, vendar so ta načeloma manjša kot pri DSLR. Ker so pri slednjih v ospredju ročne funkcije, so tudi tipke in nadzorna kolesca temu primerno razvrščena. Za najpomembnejše funkcije nam sploh ni treba pogledati stran od okularja, saj imamo vse na dosegu prstov, tudi upravljati jih je hitreje, vse najpomembnejše informacije pa imamo kar v samem okularju.
Jure Forstnerič: Zakaj ne dam DSLR iz rok?
Resnične prednosti aparatov DSLR pa se skrivajo v njihovih tehničnih lastnostih. Zaradi uporabe bistveno večjih tipal in daljših goriščnic imamo večjo svobodo pri nadzoru globinske ostrine, izostrimo lahko le posamezen element ali pa celoten motiv, pomagamo pa si lahko s tipko za poprejšnji ogled globinske ostrine. Pri kompaktnih aparatih je skoraj nemogoče dobiti zadovoljivo nizko globinsko ostrino, težko ločimo motiv od okolice, vse prevečkrat se nam zgodi, da je na portretu ozadje ostro in moteče.
Omembe vredna je tudi hitrost delovanja, saj DSLR fotografijo zajamejo skoraj takoj, ko pritisnemo na sprožilec. Pri kompaktnih aparatih pa imamo vedno opravka s kratko zakasnitvijo, ki včasih pomeni razliko med ujeto in zamujeno fotografijo. Tudi sicer je delovanje kompaktnih aparatov počasnejše, od prižiga pa do samodejne izostritve (avtofokusa). Tudi po zajemu slike moramo počakati kak trenutek, medtem ko so DSLR spet pripravljeni tako rekoč v hipu. Zaradi neposrednega nadzora nad zumom pri objektivih SLR je tudi ta bistveno hitrejši in natančnejši kot pri kompaktnih aparatih, kjer posežeta vmes elektronika ter električni motorček.
Kakovost optike je sicer močno odvisna od posameznih objektivov, pa vendarle so tudi osnovni objektivi pri aparatih DSLR boljši kot majhni objektivi kompaktnih aparatov. Zaradi izmenljivosti objektivov imamo tudi več umetniške svobode, od velikih povečav pa do širokega ribjega "fisheye" pogleda. Pri kompaktnih aparatih segajo najkrajše goriščnice do 28 mm (v nekaterih primerih celo do 24 mm), za aparate SLR pa najdemo objektive goriščnic tudi do 10 mm. Za vsestransko rabo imamo velikansko izbiro kakovostnih objektivov, ki pokrivajo najbolj standardne goriščnice, torej od 28 ali 36 milimetrov pa tja do dobrih 100 mm.
Kompaktni aparati imajo seveda svojo ciljno skupino. Včasih s seboj preprosto ne moremo jemati velikega SLR, potrebujemo majhen aparat, ki ga lahko damo v vsak žep. Za dobro fotografiranje s SLR potrebujemo tudi nekaj več teoretičnega znanja, vsaj če želimo res izkoristiti zmogljivost aparata. A za resno fotografiranje je DSLR preprosto boljše orodje kot katerikoli zmogljiv kompaktni aparat.
DSLR fotografijo zajamejo skoraj takoj, ko pritisnemo na sprožilec. Pri kompaktnih aparatih pa imamo vedno opravka s kratko zakasnitvijo, ki včasih pomeni razliko med ujeto in zamujeno fotografijo.
Grega Šimenc: Zakaj kupiti kompaktni fotoaparat
Pa vendar imajo tudi kompaktneži svoje prednosti v primerjavi z "velikimi" DSLR. Prvo in hkrati najpomembnejšo nakazuje že kar samo ime te vrste aparatov - kompaktnost. Kaj nam namreč pomaga velik in okoren fotoaparat s tako zelo opevano kakovostjo posnetkov, ko pa ga zaradi okornosti raje pustimo doma ali v pisarni. Eden bistvenih delov dobre fotografije je namreč tudi ujeta (ali še pogosteje zamujena) priložnost. V takih primerih nam majhni digitalni aparati, ki jih danes brez težav skrijemo v prav vsak žep, pridejo še kako prav. Poleg tega ti aparati povečini delujejo po načelu "usmeri in sproži", to pa pomeni, da se avtomatika aparata kar se da potrudi s sicer zahtevnimi nastavitvami parametrov sleherne fotografije. Tisti malce zahtevnejši pa lahko posežejo po množici scenskih nastavitev, ki predvsem v zadnjih modelih postajajo celo uporabne (npr. slikanje snega, Sonyjev "smile shutter" ipd.)
Kompaktneži pa premorejo še eno zmožnost, ki je v svetu aparatov DSLR do danes še nismo imeli priložnosti srečati. Gre za možnost snemanja krajših (ali tudi daljših) videoposnetkov, ki predvsem na novejših aparatih po kakovosti komaj kaj zaostajajo za tistimi, ki jih posnamemo z običajnimi video kamerami. Resda so taki posnetki prostorsko precej požrešni in hitro zapolnijo še tako zmogljivo pomnilniško kartico, a argument priročnosti kljub vsemu močno prevlada. Zmogljiv aparat DSLR nam s svojimi statičnimi posnetki namreč nikoli ne bo mogel pričarati radosti ob npr. prvih otrokovih besedah, ki jih lahko brez težav ujamemo na video posnetek s svojo novo digitalno "trotelziherco".
Podobno bi še pred časom rekli tudi za možnost iskanja motiva prek zaslona LCD. Medtem ko so to možnost premogli že prvi kompakti pred ducat leti, se je v svetu DSLR pojavila šele pred kratkim, in še to v precej okrnjeni obliki.
Ne nazadnje je tu tudi instrument cene. Drži, da tudi med kompaktneži najdemo aparate, ki zaradi bolj kakovostnih delov aparata (optika, svetlobno tipalo ipd.) nikakor niso poceni. Po drugi strani pa z nakupom aparata, ki nam s svojimi tehničnimi značilnostmi ustreza, denarnico za nekaj časa razbremenimo dodatnih stroškov. Teh pa je pri aparatih DSLR tudi po nakupu samega aparata skorajda neskončno: bliskavica, dodatni objektivi, predleče. Hkrati pa je morebitna dodatna oprema za kompakte, npr. podvodno ohišje, kljub vsemu kar nekaj cenejša kot tista za DSLR, saj pri slednjih plačamo še za "prestiž" višjega cenovnega razreda teh aparatov.
Kompaktneži premorejo še eno zmožnost, ki je v svetu aparatov DSLR do danes še nismo imeli priložnost srečati. Gre za možnost snemanja krajših (ali tudi daljših) videoposnetkov.