Centreks, smrt za hišne centrale

Centreks, smrt za hišne centrale
Objavljeno: 26.2.2008 01:09 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2008

Telekom Slovenije je v začetku januarja prejel tožbo podjetja Sinfonika, ki zahteva odškodnino v višini 36.030.000 evrov zaradi oškodovanja podjetja Sinfonika in njenih pravnih predhodnic (ECS TEL., PROCOM in EuroComputer Systems) pri trženju naročniških telekomunikacijskih sistemov (hišnih telefonskih central) za poslovne uporabnike. Telekom naj bi namreč s konkurenčno storitvijo centreks, ki jo je začel ponujati leta 1998, kot lastnik javnega telekomunikacijskega omrežja kršil Zakon o telekomunikacijah, pri tem pa zlorabil tudi svoj prevladujoči (oziroma monopolni) položaj in nelojalno konkuriral tožnikom ter jim povzročil veliko gospodarsko škodo. S tožbo Sinfonike so se odškodninski zahtevki do Telekoma leta 2007 zvečali na 186 milijonov evrov.

Storitev centreks je v bistvu navadna telefonska storitev, ki se namesto v naročniških telefonskih centralah (PBX - Public Branch eXchange) in v krajevnem telekomunikacijskem omrežju pri naročnikih izvaja neposredno v centrali telekomunikacijskega operaterja in v javnem telekomunikacijskem omrežju telefonskega operaterja. S tem postanejo naročniške centrale odvečne, saj njihove funkcije prevzamejo kar javne telefonske centrale telefonskega operaterja in jasna ločnica med javnim in zasebnim omrežjem izgine. Centreks sicer ne ponuja vseh funkcij, ki jih poznajo hišne naročniške centrale, vendar pa manj zahtevni uporabniki lahko shajajo tudi brez njih.

Zgodovina centreksa

Centreks je bil razvit že sredi 60. let prejšnjega stoletja pri newyorški telefonski družbi (New York Telephone Company) prav z namenom nadomeščanja hišnih telefonskih central pri večjih naročnikih. Konec 60. let se je razvoj nadaljeval v Bellovih laboratorijih in v Ameriki je centreks do leta 1996 (torej v 35 letih) dosegel 6 % tržni delež, nikjer na svetu pa ni presegel 10 % tržnega deleža. Siemens je v svoji raziskavi trga navedel, da je 15 % maksimalni možni tržni delež klasičnega centreksa na posameznih trgih. Prihajajoča IP (internetni) centreks in mobilni (GSM) centreks imata zato veliko večjo perspektivo. Pravi zagon je centreks lahko doživel šele z digitalizacijo telefonskega omrežja, ki poenostavi izvajanje njegovih funkcij.

Telekom Slovenije je storitev centreks začel ponujati leta 1998, potem ko je od leta 1995 naprej z uvedbo omrežja in priključkov ISDN postopoma začel digitalizirati svoje telekomunikacijsko omrežje (digitalizacija se je sicer končala leta 2001). Pri centreksu prav tako poznamo analogne (PSTN) in digitalne priključke (ISDN); delež prvih je nekoliko večji kot drugih. Število priključkov centreks je bilo vsa leta podobno kakor število priključkov ISDN in se še vedno veča, medtem ko število slednjih zadnji dve leti že počasi upada, tako da centreks v Sloveniji že presega 20 % tržni delež telefonskih priključkov; če računamo samo poslovne uporabnike, pa je centreks že zdavnaj presegel 50 % tržni delež. Za naročnike so bili priključki centreks bistveno cenejši od običajnih telefonskih priključkov; najbolj drastična je bila razlika pri priključninah in naročninah; medtem ko je primarni priključek ISDN stal okrog 6000 evrov (petkrat več kot povprečje v Evropi), je isti priključek pod imenom "centreks" stal štirikrat manj.

Centreks - politični projekt

Telekom Slovenije je s storitvijo centreks naročnike dolgoročno vezal nase. Medtem ko so običajni naročniki ob liberalizaciji telekomunikacijskega trga 1. januarja 2001 lahko enostavno zamenjali operaterja, je prehod na novega operaterja za naročnike centreksa povezan z velikimi stroški, in tu lahko tudi najdemo glavni interes Telekoma. Telekom je razen z nizko ceno storitve uporabnike hišnih telefonskih central poskušal tudi drugače prepričati, naj se raje odločajo za centreks. Tako jim je maja 2000 začel dodatno v nasprotju z zakonom zaračunavati številski prostor, o čemer pišemo v posebnem okvirčku. Poleg tega je umaknil s cenika storitev neposrednega izbiranja (DDI Direct-Dial-In), ki je bila ključnega pomena za podjetja, ki so ponujala naročniške telekomunikacijske sisteme. Telekomovo vodstvo je menda uporabljalo tudi politične pritiske, da je uporabnike telefonskih central prepričalo o koristnosti centreksa (na primer Servis skupnih služb vlade Republike Slovenije, Gospodarsko zbornico in druge).

Običajna tehnika prepričevanja strank je bila tudi ta, da je Telekom zavračal zahtevke za priključitev novih priključkov ISDN z izgovorom, da "ni tehničnih možnosti", potem pa je stranki v zameno takoj ponudil svoj centreks. Enako prepričevanje poznamo tudi iz novejšega časa, ko je Telekom z istim razlogom - češ da "ni tehničnih možnosti" - konkurenčnim ponudnikom interneta zavračal številne poizvedbe po možnostih za vzpostavitev priključka ADSL, potem pa se je samo nekaj dni pozneje "tehnična možnost" nenadoma pojavila, ko je poizvedbo za isti priključek poslal SIOL.

Dobičkonosnost centreksa

V začetku leta 2002 se je začela polemika o tem, ali je Telekomov centreks sploh dobičkonosen. Sprožil jo je Tomaž Kalin, takratni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo in član nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Ugotavljal je, da Telekom subvencionira centreks in vanj preliva sredstva iz klasične telefonije, kjer je bil takrat še največji prihodek Telekoma. Po njegovem izračunu naj bi Telekom s centreksom na leto izgubil od štiri do pet milijard tolarjev (16-20 milijonov evrov). Kot član nadzornega sveta je na sejah večkrat opozoril, da gre pri centreksu za prelivanje sredstev iz dela, kjer je največji prihodek, in obenem največji pritisk na zviševanje cen (impulzov in naročnin), v centreks. Kot je povedal za časnik Finance, so se nekateri v Telekomu celo strinjali z njim, vendar je bil odgovor Telekomovega vodstva, da so to "izdajalci in simpatizerji s prodajalci hišnih telefonskih central". Vodstvo Telekoma je zato naročilo posebno študijo o dobičkonosnosti centreksa (naredil jo je Robert Erzin iz Telekoma) in uprava Telekoma jo je predstavila nadzornemu svetu septembra 2002 ter nadzornike kljub pomislekom prepričala, da je centreks dobičkonosna storitev.

Poslovna tajnost

Omenjena študija je še danes poslovna tajnost Telekoma, tako da se nismo mogli prepričati o pravilnosti ugotovitev o dobičkonosnosti centreksa. Zato smo na podlagi uradnih podatkov iz Telekomovih poslovnih poročil v letih 1999-2006 ugotavljali, kakšne mesečne prihodke je imel Telekom po različnih vrstah naročniških priključkov: PSTN, ISDN in centreks. Podatki v grafu kažejo, da je Telekom vsa ta leta imel približno konstantne prihodke na klasičnih, analognih priključkih (PSTN) in bistveno višje na digitalnih priključkih (ISDN). To je razumljivo, saj so se za digitalno telefonijo odločala predvsem podjetja, ki bistveno več uporabljajo telefonske storitve, številni naročniki pa so analogne priključke komaj kaj uporabljali. Prihodki na priključkih centreks (to je prav tako storitev, namenjena predvsem poslovnim uporabnikom) pa so bili bistveno nižji od prihodkov na priključkih ISDN in v zadnjih letih celo nižji od prihodkov na priključkih PSTN, ki jih uporabljajo predvsem gospodinjstva. Opažamo lahko tudi konstantno zmanjševanje prihodkov na priključkih ISDN. To lahko vsaj deloma pripišemo prehodu poslovnih uporabnikov na cenejši centreks.

Drugo vprašanje je, koliko je imel Telekom stroškov s posameznimi vrstami priključkov, o čemer govori omenjena tajna študija. Zagotovo je moral v storitev centreks dodatno investirati, na primer, moral je vgraditi dodatne module za centreks v centralah, pri večjih naročnikih je postavil svoje lastne centrale in, ne nazadnje, Telekom je za vsakega naročnika na centreksu moral nabaviti telefonski aparat. Tako ni verjetno, da je Telekom z naročniki na priključkih centreks imel manjše stroške kakor na drugih priključkih, a to bo lahko nedvoumno ugotovilo šele sodišče v sporu med Sinfoniko in Telekomom.
Tukaj naj bi bil konec članka, da se vrnemo na uvodni odstavek.

Številski prostor in kazenska ovadba

V zvezi s storitvijo centreks je povezan tudi spor Telekoma Slovenije z naročniki. Leta 2001 je Telekom naročnikom, ki so uporabljali hišne telefonske centrale, začel dodatno zaračunavati tako imenovani številski prostor (nabor številk), in to ne da bi spremenil originalne pogodbe z naročniki in ne da bi sploh imel dovoljenje za preprodajo številskega prostora, ki mu ga je takratna Agencijo za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto (ATRP) dodelila v uporabo. Številnim naročnikom so se tako bistveno povišali mesečni stroški telefonije in Telekom je tako uporabnike telefonskih central s cenovno politiko prepričeval, naj se raje odločijo za Telekomovo storitev centreks. Nekateri prizadeti naročniki (GZS, Iskra ISD d.d., Terme Čatež d.d., Varuh človekovih pravic, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ABM d.o.o.) so se pritožili na ATRP, ki je 22. 8. 2002 izdala odločbo, da je Telekomovo zaračunavanje številskega prostora protizakonito. Telekom se je pritožil na upravno sodišče. To je najprej, 17. 3. 2004, odpravilo odločbo ATRP. ATRP se je na sodbo pritožil na vrhovno sodišče in to je 18. 10. 2006 sodbo upravnega sodišča razveljavilo. Upravno sodišče je v vnovičnem postopku 16. 10. 2007 zavrnilo tožbo Telekoma proti odločbi ATRP in s tem odločbo dokončno potrdilo. Pravnomočnost te odločbe je bila tudi neposredni povod za vložitev odškodninske tožbe podjetja Sinfonika. Ni pa znano, kaj se bo zgodilo z neupravičeno zaračunanimi računi Telekoma Slovenije za številski prostor, saj je glede na pravnomočno odločbo ATRP Telekom Slovenije več let neupravičeno zaračunaval številski prostor. Nekateri naročniki številskega prostora že sproti niso plačevati in proti tem je Telekom sprožil tožbe, ki jih je skoraj vse že izgubil. Večina naročnikov pa je številski prostor plačevala in pri večjih naročnikih se je nabralo kar za več 10 tisoč evrov neupravičeno zaračunanih in plačanih storitev. Na izrecno vprašanje, ali bodo spoštovali pravnomočne odločbe ATRP (te so kot take izvršljive) in ta denar prizadetim naročnikom vrnili, so v Telekomu odgovorili, da so proti eni od pravnomočnih odločb ATRP vložili izredno revizijo na vrhovno sodišče in da do odločitve sodišča v reviziji ne bodo storili ničesar. Zaradi centreksa je bila proti Telekomu in njegovemu takratnemu direktorju, Petru Grašku, 22. 10. 2003 vložila kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja ustvarjanja monopolnega položaja (po členu št. 231 Kazenskega zakonika). Kazenski postopek je bil uveden dve leti zatem in se vodi pod številko I Kpd 112/2005. V postopku so sicer že bila opravljena zaslišanja, vendar še ni bila vložena obtožnica.

S Centreksom Telekom Slovenije odpira nova obzorja na področju poslovnega komuniciranja. Da je uvedba poslovnega sistema Centreks resnična novost, priča podatek, da je Telekom Slovenije med prvimi operaterji v Evropi, ki so se ga odločili uvesti.

Telekom Slovenije, Letno poročilo 1998, stran 18

Najbolj me moti, da Telekom preliva sredstva in tako zmanjšuje preglednost. Po moji grobi oceni s subvencioniranjem Centreksa izgublja od štiri do pet milijard dobička, ki bi ga lahko vlagal v svojo prihodnost.

Tomaž Kalin, predsednik NS Telekom Slovenije, Finance, 8. 8. 2002

Tomaž Kalin ima prav, ko pravi, da se znotraj Telekoma Slovenije prelivajo sredstva iz ene dejavnosti v drugo, kar je po zakonu o telekomunikacijah nedovoljeno. Ampak že v razpravi ob sprejemanju zakona smo prav njega opozarjali, kaj bo prinesla taka dikcija zakona.

Telekom Slovenije, Služba za odnose z javnostmi, Finance, 12. 8. 2002

Uprava je pripravila kakovostno gradivo in po obsežni razpravi smo se - kljub številnim pomislekom, da je Centreks v škodo delničarjev - prepričali o njegovi ekonomičnosti.

Leonardo F. Peklar, predsednik NS Telekoma Slovenije, Finance, 24. 9. 2002

Naše tekmece na trgu, ki se zaradi Centreksa čutijo ogrožene, sicer lahko razumemo, vendar je liberalizirani trg telekomunikacij pač krut tako za nas kot vse druge.

Boris Ziherl, Telekom Slovenije, Finance, 2. 10. 2002

Ob tem sem hotel povedati samo to, da sem bil vseskozi v konfliktu s Telekomom prav zaradi centreksa, ki smo ga razumeli kot neposredno ogrožanje konkurenčnosti na trgu in vezavo partnerjev na operaterja. Pritiskali smo tudi na ATRP, da je začela postopke v zvezi s tem.

Pavel Gantar, nekdanji minister za informacijsko družbo, forumi Finance, 8. 1. 2008

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki