Na tablicah, za tablice
Na tablicah se lahko igramo, brskamo po internetu, igramo, gledamo videe, napišemo kakšno e-pismo in se igramo. Sem kaj izpustil? Točno, na tablicah lahko tudi programiramo!
Na tablicah se lahko igramo, brskamo po internetu, igramo, gledamo videe, napišemo kakšno e-pismo in se igramo. Sem kaj izpustil? Točno, na tablicah lahko tudi programiramo!
Zadnja leta smo priča nadvse hitremu razvoju mobilne zabavne elektronike, še posebej izstopajo pametni telefoni in tablični računalniki. Zanimalo nas je, od kod jim toliko moči in, predvsem, ali je ta moč že primerljiva z nekoliko starejšimi osebnimi računalniki.
Več kot petino spletnega prometa predstavljajo obiski uporabnikov na poti. Ljudi, ki se na izbranem spletišču ustavijo s tablico ali telefonom, je vedno več. Do leta 2015 jih bo več kot obiskovalcev z računalnikom. Pa so slovenska spletišča temu prilagojena?
Za "resno delo", za "CAD" in za "inženirsko oblikovanje", potrebujemo "grafično postajo". Tako nas vsaj prepričujejo. In vendar izraz "grafična postaja" v zadnjem času ponazarja le osebni računalnik z veliko pomnilnika, hitrim procesorjem (ponavadi Intel Xeon) in hitro grafično kartico (ponavadi nVidia Quadro). Zapičili smo se v slednjo - je za delo z inženirskimi programi res nujna?
Praviloma velja, da če nečesa ne najdemo v spletu, tistega sploh ni. Tokrat smo poiskali nekaj "drugačnih" domačih in tujih spletnih trgovin, ki slovijo predvsem po nenavadni vsebini ali konceptu prodaje. Obenem smo preverili, kakšne so možnosti za prejem izdelka v Slovenijo, če tuja spletna trgovina blaga ne pošilja k nam.
Nakup izdelka na drugi celini je povezan z vrsto dodatnih stroškov. V najboljšem primeru je to zgolj cena pošiljanja blaga, v najslabšem pa bomo, še preden izdelek dobimo v roke, državi plačali DDV, carino in celo trošarino. Pred nakupom potemtakem velja preračunati, koliko nas bodo stali omenjeni "prispevki" v državni proračun. Dobra novica: v nekaterih primerih nas čakajo oprostitve.
Absolutno tih računalnik je le tisti, katerega komponente nimajo gibljivih delov. Tak računalnik je sicer mogoče sestaviti, a bo omejen z zmogljivostmi in predvsem pregrešno drag glede na zmogljivosti, ki jih ponuja. A z nekaj skrbnega načrtovanja si že pred nakupom lahko ustvarimo razmeroma tih sistem, ki ga po potrebi lahko še dodatno utišamo brez večjega vpliva na zmogljivosti. Pripravili smo vodnik, po katerem si lahko vsakdo sestavi (oziroma kupi) tih računalnik.
Če sodite med najbolj neučakane uporabnike računalniških novosti, ste operacijski sistem Microsoft Windows 8, pa čeprav le v preizkusni različici, že namestili. Verjamemo, da je med vami precej uporabnikov, ki jim zadnja novotarija iz Redmonda ni všeč, in bi raje ostali pri "klasičnem" uporabniškem vmesniku in starejšem operacijskem sistemu, s katerim ste delali doslej.
Modern UI, ploščice, nekdaj znane pod imenom Metro, so bile spočete, da bi bile naprave z njimi drugačne. Ker je Microsoft prišel na mobilno zabavo kot zadnji, se je zadeve lotil drugače kot osrednja gosta, Google in Apple. Glavna privlačnost operacijskega sistema Windows Phone, ki so ga razvijalci iz Redmonda ustvarili od temeljev navzgor, je bila zmogljiva enostavnost. Nova iteracija WP8 se premise predhodnika drži kot pijanec plota, a kljub temu skuša popraviti krivice, ki jih je zakrivila deviška različica sistema.
Osma okna prinašajo precej sprememb. Računalnike silijo k rabi zaslonov, občutljivih za dotik, tablice delijo na dva pola, pri telefonih pa posvojijo nove ljubljenčke. Naprave finskega podjetja Nokia tako niso več sopomenka za Windows Phone, saj sta poslej z modeloma visokega cenovnega razreda k izkoriščanju Microsoftovega mobilnega sistema zavezana tudi Samsung in HTC. Čeprav smo najprej izvedeli za Samsungov Ativ S in najbolj pričakovali Nokiino Lumio 920, nam je prvi prišel v roke HTCjev 8X.
Področje, na katerem bi Microsoftu z Windows 8 dejansko lahko uspelo, so prenosniki, ki so lahko tudi tablice. Ali nasprotno. Saj veste, naprave, ki so videti kakor Asus Transformer, le da na njih tečejo prava Okna. S svojo združljivostjo za nazaj.
Na robu spektra naprav, ki jih poganja novi Windows, so tablice z Intelovimi procesorji Core. Medtem ko so Okna RT zaenkrat rezervirana le za Microsoftov Surface, so v Redmondu drugim izdelovalcem za tablice na procesorski arhitekturi x86 že dali zeleno luč.
Acer je prihod novih Oken vzel resno in predstavil prenosnik najvišjega cenovnega razreda. V ohišje so stlačili zavidanja vredne komponente in za nameček prenosniku dodali še zaslon na dotik.
Okna 8 so svoj pohod začela z Microsoftovo tablico Surface in različico RT, ki je prirejena procesorjem ARM. Slednje še vedno ni mogoče kupiti pri nas, nismo pa prikrajšani za prenosnike, ki jih poganjajo prava Okna 8. Tista torej, ki tečejo na Intelovih in AMDjevih procesorjih in znajo zagnati celotno zbirko že starih programov.
Windows 8, brez pretiravanja največje Microsoftovo tveganje od prvih Oken naprej, je med nami. Nameščen je v računalnike v trgovinah, na voljo so prenosniki z zasloni na dotik, tablice, tablice, ki so lahko hkrati tudi prenosniki, in, navsezadnje, tudi telefoni. O samih novih Oknih smo že dovolj pisali, tokrat smo preizkusili po eno napravo iz vsake izmed naštetih kategorij.
Internet kot zadnje zatočišče anonimnosti in svobode izražanja je dobil svojo valutno ustreznico. Bitcoin je decentralizirana, anonimna in elektronska valuta, s katero lahko kupimo vse, od internetnih domen do heroina. Bitcoin namesto na zaupanju temelji na matematičnem šifriranju, namesto ličnih bankovcev pa uporablja izmuzljive elektronske bite. ECB in FBI zato že razmišljata, kako bi ga zauzdala.
O priljubljenosti omrežja Facebook nima smisla razpravljati, velja pa opozoriti na pasti in nevarnosti, ki zaradi nepazljivih uporabnikov in zlonamernih nepridipravov prežijo v tem omrežju.
Google Play se je po skromnih začetkih izenačil z Applovo tržnico App Store in danes ponuja mnoštvo uporabnih aplikacij. Večina izdelkov je napisanih s pametnim telefonom v mislih, a kljub temu odlično delujejo tudi na tablicah. Ker so tablični računalniki z operacijskim sistemom Android v zadnjem času vedno bolj priljubljeni, se veča število zanje optimiziranih programov. Zaradi odsotnosti posebne kategorije znotraj prodajalne Play jih je zelo težko najti. Za vas smo jih izbrskali mi.
Večdotične mize in podobne delovne površine se vedno bolj širijo tudi v vsakdanje življenje. Vse več in več podjetij razvija takšne mize z uporabo različnih tehnologij, a še vedno velja, da so te rešitve zelo drage in si jih lahko privoščijo le redki. Navdušenci nad tehnologijo so tako za konjiček začeli razvijati tudi lastne veliko cenejše rešitve. Sčasoma se je oblikovala skupnost, ki takšne ljubitelje združuje in povezuje. Spletna stran skupnosti je dosegljiva na nuigroup.com.
Prodor videa v mobilne naprave je povzročil, da danes snemamo več kot kdaj prej. Pogrošno drage kamere so že skorajda del preteklosti in zanimive le še za resnejše uporabnike, ki potrebujejo prednosti kamer ali digitalnih fotoaparatov s kakovostnim videom. Toda atraktivnost posnetkov se z večanjem količine videa ni izboljšala, ravno nasprotno - premnogi radi snemajo, a posnetkov v resnici nihče noče gledati, ker so slabi ali, kratko malo, predolgi. Čas je torej za urejanje videa, lahko kar na tablicah.
Prišel je čas za osmo različico vsem dobro znanega operacijskega sistema Windows, s katerim želi Microsoft podaljšati desetletja trajajočo zgodbo o uspehu. S korenito drugačnim uporabniškim vmesnikom skuša obenem ubrati novo pot v svetu računalništva, ki ga vse bolj sestavljajo tablice in pametni telefoni, osebni računalniki pa so čedalje bolj v ozadju. Windows 8 skuša biti pri tem vezni člen med preteklostjo in prihodnostjo, saj bo deloval na zelo različnih vrstah naprav, novih in starih. Vprašanje pa je, kako se bodo na vse te novosti odzvali uporabniki, vajeni dosedanjih Oken.
Napredni uporabniki si želimo vedno zmogljivejših komponent. Zmogljivosti procesorjev in grafičnih kartic se strmo večajo, pogoni SSD so bliskovito hitri. Kaj pa druge komponente? Računalniški monitor je bržkone najpomembnejši stik uporabnika z računalnikom, a le redko kdo si omisli monitor, ki je večji in dražji od računalnika. Dokler na "sceno" ne stopijo Korejci in naredijo sicer napredne tehnologije cenovno dostopne.
V kleteh neopaznih poslopij in v velikih halah tiho brni na tisoče strežnikov, ki med seboj trgujejo v milijardah dolarjev. Po njihovih kablih se vsak dan pretaka usoda svetovnega prebivalstva. Algoritmi, ki so prezapleteni, da bi jih docela doumeli, v milisekundah sprejemajo odločitve, ki krojijo svetovno ekonomijo, pokojninske blagajne in ceno ogrevanja stanovanj. In se občasno zmotijo.
Gospodarska kriza se nam vse globlje zajeda v denarnice. Zmogljivi osebni računalniki se hitro dražijo zaradi padanja vrednosti evra proti ameriškemu dolarju; obenem se veča ponudba v najnižjem cenovnem razredu. Za marsikoga je nakup starega PC edina rešitev. Vendar se ob nepazljivosti sanje kaj hitro sprevržejo v moro, ko začnemo novi-stari stroj tudi uporabljati.
Patenti so pravni mehanizem, s katerim avtorji svoje zamisli zaščitijo pred nezakonitim kopiranjem posnemovalcev. Toda v bistvu so še precej več kot to in v zadnjem času obenem eno največjih jabolk spora v celoti industriji računalništva in elektronike. Po drugi strani pa so odlično kukalo v prihodnost, saj ravno prek novih patentnih vlog najbolje vidimo, kako razmišljajo tisti, ki so odgovorni za razvoj, in to na samem začetku razvojnega procesa. Zgodovina sicer pripoveduje, da večina zamišljenega ne bo nikoli izvedena, toda tisto, kar ostane, je bržkone zlata vredno.
Virusi so v zadnjih desetletjih napredovali od neškodljivih hudomušnih skupkov kode do zapletenih in obsežnih programov, ki skrivaj sabotirajo izdelavo jedrskega orožja, prisluškujejo državnim podjetjem in multinacionalkam in so sposobni spraviti na kolena celotne države. Mesto naročnikov so prevzele vlade, izvajalci pa so obveščevalne agencije in vojska. Vojna se je s klasičnih bojišč že zdavnaj preselila v internet.
Priznajmo si. Danes je največ večpredstavnih vsebin prav v računalnikih uporabnikov, saj jih ti tja spravijo na najrazličnejše načine. Najpogosteje s prenosi iz spleta. A vsebine bi raje kot na računalniškem monitorju gledali na velikem zaslonu - bodisi televizorju ali pa projektorju. Za vse imamo rešitev.
Povezava med sodobnim televizorjem ali projektorjem in izvorom slike še zdaleč ni nepomembna. Klasični katodni televizorji standardne ločljivosti so bili pri tem še najmanj občutljivi, saj so na njih praktično vsi danes dostopni viri slike videti dobro ali zelo dobro, ne glede na to, s kakšnimi kabli povežemo opremo. Pri digitalnih televizorjih in projektorjih polne visoke ločljivosti ter visoko ločljivih virih slike pa moramo paziti na ustrezne povezave opreme, saj bogatim vsebinam drugače kaj hitro lahko pristrežemo krila.
Ponujamo nekaj zgledov dobrih praks upravljanja Facebooka za posameznike in podjetja. Pri prvih smo se posvetili predvsem spletni zasebnosti in nadzoru nad podatki, ki jih uporabniki objavljajo in delijo v tem omrežju. Za podjetnike in druge poslovne uporabnike pa smo se osredotočili predvsem na dobre prakse komuniciranja in upravljanja blagovne znamke v tem omrežju, ki dvigujejo kakovost komunikacije in dolgoročno prinašajo boljše rezultate.
Twitterju bi naredili krivico, če bi ga predstavljali kot novost, ki si v slovenski digitalni pokrajini še utira pot. Spletni komunikacijski kanal se je v Sloveniji prijel med posamezniki, podjetji, javnimi osebnostmi in politiki, zaradi enostavne uporabe pa je uporabnikov vedno več.
Arhiv
Po letih
Po avtorjih