Koliko nas na koncu zares stane blago?

Objavljeno: 29.1.2013 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Dosje | Revija: Januar 2013

Nakup izdelka na drugi celini je povezan z vrsto dodatnih stroškov. V najboljšem primeru je to zgolj cena pošiljanja blaga, v najslabšem pa bomo, še preden izdelek dobimo v roke, državi plačali DDV, carino in celo trošarino. Pred nakupom potemtakem velja preračunati, koliko nas bodo stali omenjeni "prispevki" v državni proračun. Dobra novica: v nekaterih primerih nas čakajo oprostitve.

O tem, ali bo pošiljka deležna carinskega pregleda, odloča njen izvor. Carinske oziroma uvozne formalnosti doletijo blago, ki v Slovenijo pride iz t. i. tretjih držav, oziroma držav, ki niso članice Evropske unije. Trendi spletnega nakupovanja so jasni - po zaslugi bogate izbire in nizke cene tudi Slovenci največ spletnih nakupov opravimo v kitajskih in ameriških spletnih trgovinah. Med pošiljkami, ki romajo v Slovenijo, ni presenečenj, saj vodi predvsem tehnično blago, sledijo pa mu oblačila in obutev. Nekoč priljubljene nakupe ploščkov CD in DVD so po količini že prehitele knjige, ki ohranjajo svoj zvesti nabor bralcev. Na vsebinsko lestvico najpogostejših pošiljk pa se nekoliko presenetljivo uvrščajo tudi prehranski dodatki. Carinska pošta v povprečju vsak dan prejme kar poldrugi tisoč pošiljk. Obenem velja opozoriti, da moramo pri spletnih nakupih, še posebej pri spletnih dražbah, kot so ebay.de, ebay.com in ebay.co.uk, skrbno preveriti, od kod bo blago poslano. Če bo poslano od onstran meja EU, nas bo večinoma doletel carinski postopek in z njim povezani stroški.

Izdelki manjših vrednosti so oproščeni dajatev

Dobra novica je ta, da so paketi manjših vrednosti, predvsem pisemske pošiljke, deležni oprostitve. Za blago do skupne vrednosti 22 evrov tako ni carinskega postopka. Izjema so seveda pošiljke z alkoholom, tobakom, parfumom ali toaletno vodo. V vrednost 22 evrov carina žal šteje tudi stroške pošiljanja in tudi morebitno zavarovanje pošiljke. Dobra novica je sicer ta, da so manjše (beri: manj vredne) pošiljke hitro obdelane in prejemnikom posredovane še isti ali pa naslednji delovni dan.

Vsaka pošiljka mora biti opremljena s podatki o vrednosti vsebine. Nekateri prodajalci se s kupci dogovorijo, da se pošiljka označi kot darilo, da bi se izognili carini. Ta zvijača že dolgo ne vžge več, saj so cariniki zelo dobro izurjeni in hitro prepoznajo pravo vrednost blaga. Če carinik pri poštni pošiljki podvomi o vrednosti blaga, carinska pošta prejemniku pošlje poziv, naj predloži račun. Z dodatnim delom se seveda večajo tudi stroški. Tak poziv strošek carinskega postopka pri Pošti Slovenije podraži za 1,25 evra, posredovanje v carinskem postopku pa dodatno ovrednoti v višini treh evrov. Takšno spletkarjenje se očitno večinoma ne splača, saj si bomo nakopali le višji skupni znesek. Tudi če nam sorodniki ali prijatelji dejansko pošljejo darilo, blago večje vrednosti, moramo zanje poravnati ustrezne dajatve glede na dejansko tržno vrednost.

Kdaj plačamo davek in kdaj carino?

Stvari večjih vrednosti navadno poskrbijo za več nejevolje na strani kupca. A ne vedno. Blago do vrednosti 150 evrov je, denimo, oproščeno plačila carine, a moramo zanj poravnati davek na dodano vrednost (DDV). V tem primeru pa se upošteva samo vrednost blaga, brez stroškov pošiljanja in morebitnega zavarovanja. Kljub temu našteto ne velja za t. i. trošarinsko blago (že omenjene tobačne izdelke, alkoholne pijače ...), za katero se poleg carine in davka plača še predpisana trošarina. Vrednost carine je odvisna od carinske stopnje. Ta je lahko tudi nič - denimo za računalniško opremo (podrobnejši seznam najdemo na spletni strani www.carina.gov.si/si/carina/).

Večinoma nas pri naročilih tehničnega blaga doleti le plačilo davka na dodano vrednost. Ta se obračuna od seštevka carinske vrednosti blaga in carinskih dajatev (ki so lahko nične), višina pa je bodisi 8,5 % (za npr. knjige, zdravila, ipd.) ali 20 % (za vso blago, za katero ne velja znižana davčna stopnja). Davka na dodano vrednost ne bomo plačali le pri poštnih pošiljkah, vrednih do 22 evrov, oziroma klasičnih pošiljkah, vrednih manj kot 45 evrov.

Očitno je torej, da se nam v državah tretjega sveta navadno splača kupovati le izdelke manjših vrednosti in težje pokvarljivo blago - premisliti moramo namreč, kakšni so stroški vračila pokvarjenega blaga na Kitajsko ali v ZDA. Taka poteza pogosto ni ekonomska upravičena.

Ponaredki romajo v uničenje

Cariniki imajo iz leta v leto več dela s ponarejenim blagom, saj to zahteva posebno obravnavo. Blago, prepoznamo kot ponaredek, ki dokazljivo krši veljavne prepovedi in omejitve (npr. pravico do intelektualne lastnine), carina zapleni in pošlje na uničenje. Ponaredki izdelkov so tesno povezani z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, pri tem pa vodijo oblačila in obutev ter razni modni dodatki. Če torej v tujini naročimo izdelke priznane blagovne znamke, ki so cenjeni le na petino ali desetino priporočene prodajne cene, je velika možnost, da gre za ponaredek, in blago, ki smo ga plačali, sploh ne bo prišlo do nas.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki