Virtualni denar

Objavljeno: 28.1.2013 14:45 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Dosje | Revija: Januar 2013

Internet kot zadnje zatočišče anonimnosti in svobode izražanja je dobil svojo valutno ustreznico. Bitcoin je decentralizirana, anonimna in elektronska valuta, s katero lahko kupimo vse, od internetnih domen do heroina. Bitcoin namesto na zaupanju temelji na matematičnem šifriranju, namesto ličnih bankovcev pa uporablja izmuzljive elektronske bite. ECB in FBI zato že razmišljata, kako bi ga zauzdala.

Moderne valute so ena izmed najbolj reguliranih vrst blaga, ki ga strogo obvladujeta centralna banka izdajateljica in država, kjer je uradno plačilno sredstvo. Država običajno zapove, da morajo stranke pri poravnavi vseh vrst dolgov vedno sprejeti uradno plačilno sredstvo ter prek bank in davčne uprave nadzoruje pretakanje elektronskega denarja. Centralna banka regulira količino denarja v obtoku. Država ima pregled nad transakcijami z valuto, obenem pa z njeno emisijo tudi nekaj zasluži, saj ustvarja kovni dobiček. Zato ni presenetljivo, da konkurenčne valute niso dobrodošle. A internet je kot najbolj svoboden medij poskrbel tudi za to.

Leta 2008 je Japonec "Satoshi Nakamoto" v svojem članku pisal o elektronski valuti z imenom bitcoin, ki jo podpira kriptografski protokol. K temu sta ga vzpodbudila finančna kriza in nezaupanje v običajne valute, zato je izumil svojo, pri tem pa presegel tudi najdrznejša pričakovanja. Postavil je ogrodje za sistem, ki odpravlja potrebo po finančnih institucijah (bankah) kot zaupanja vrednem vmesnem členu, ter omogoča neposredno izvedbo in poravnavo transakcij. Zamisel je čudovito preprosta. Končno smo namreč dobili valuto, ki je ni mogoče ponarediti ali izslediti. Seveda pa to ne pomeni, da je imuna za tatvine, finančne balone, piramidne sheme in druge vragolije. Te se lahko gremo tudi s čim drugim, ne nujno denarjem; zaščite pred človeškim pohlepom in neumnostjo pač ni.

Nekaj teorije

Bitcoin sila elegantno rešuje dva ključna problema. Prvič, tako kot pri vseh drugih elektronskih valutah brez centralne finančne institucije je treba zagotoviti preprosto preverljivost lastništva denarja. To enostavno dosežemo z uporabo asimetričnega šifriranja, ki temelji na parih javnega in zasebnega ključa. Elektronski bitcoinski kovanec ni nič drugega kakor serija digitalnih podpisov. Za vsako transakcijo mora lastnik kovanca uporabiti svoj zasebni ključ, ki dešifrira kovanec, s tem preveri lastništvo, potem pa ga šifrira z javnim ključem prejemnika. Ta lahko s svojim zasebnim ključem preveri, ali je kovanec res prejel.

Rešiti je treba še problem dvojnega zapravljanja, saj bi načeloma lahko lastnik kovanca tega enostavno porabil večkrat, prejemniki pa bi vsi dobili vsak svojo kopijo. Zagotoviti je treba, da je veljavna le prva kopija, druge pa ne. Pri centraliziranih valutah to nalogo arbitra opravlja finančna ustanova, gotovine pa tako ali tako ni mogoče dvakrat zapraviti; pri bitcoinu pa teh varovalk ni. Zato se vse transakcije podpišejo s časovnim žigom, šifrirajo z javnim ključem in podvržejo izračunu nove vrednosti zgoščevalne funkcije (hash). Transakcija se takoj objavi v omrežju P2P, tam jo lahko preverijo vsa druga vozlišča (nodes) in vgradijo v svoje bloke. Posamezen blok vsebuje referenco na predhodni blok, naključno vrednost in množico transakcij, ki jih popisuje. Tako smo lahko prepričani, da se vsak bitcoin zapravi le enkrat, saj vedno obvelja le tista veja blokov (vseh blokov je več kot 200.000), ki ima daljšo zgodovino. Za zanesljivost omrežja skrbijo kar vsa vozlišča in vsi odjemalci, ki donirajo svoj procesorski čas v izračunavanje in preverjanje transakcij. Dvomov ni, ker so vse transakcije javne. To je tudi razlog, da so nepovratne oziroma neizpodbitne, saj ni osrednjega arbitra. In to je tudi poglavitna razlika v primerjavi z drugimi valutami, ki temeljijo na centralni banki). Medtem ko moramo za vrednost bitcoinov še vedno zaupati v pripravljenost drugih ljudi, da jih sprejmejo, ne potrebujemo več zaupanja v banke, da bodo transakcije izvedene pošteno. Za to poskrbi kriptografija, in to je bistvena razlika.

Rudarjenje

Bitcoin je nadvse zanimiv tudi zato, ker ima poseben način emisije. Nakamoto je namreč sistem zastavil tako, da se emisija valute izvaja s posebno loterijo. Na začetku je bilo namreč treba bitcoine nekako razdeliti med uporabnike, za to pa ni bilo nobene banke. Prav tako je bilo treba poskrbeti, da bodo računalniki v omrežju sodelovali pri podpisovanju in preverjanju transakcij. To je mogoče urediti z enim zamahom. Računalniki, ki želijo sodelovati pri emisijski loteriji, rešujejo težaven matematični problem in so za to nagrajeni s sveže izdanimi bitcoini. Iščejo namreč naključno vrednost (nounce), da bo imel blok ustrezen (dovolj nizek) hash (zgoščeno vrednost). Tak problem se rešuje z metodo poizkusov in napak (trial and error). Čim zmogljivejši je računalnik, tem več bitcoinov dobi, ker večkrat ugane pravilno vrednost. Sistem je zasnovan tako, da postaja rudarjenje računsko vedno težje, število nakopanih bitcoinov pa se asimptotično približuje vrednosti 21 milijonov, kolikor je njihova zgornja meja, ki naj bi jo dosegli v naslednjih 15-20 letih. Trenutno je v obtoku približno polovica tega denarja. Na začetku se je bitcoine zelo izplačalo rudariti, kmalu pa se je težavnost toliko povečala, da je cena elektrike presegla vrednost nakopanih bitcoinov. Stanje so malo popravili grafični procesorji, a se to početje danes osamljenim jezdecem kljub temu ne izplača več. Bitcoine rudarijo le še velike povezane skupine z močnimi superračunalniki.

Težavni začetki

Na začetku je bil bitcoin eksotika. Rudarjenje je bilo visoko dobičkonosno, lotil pa se ga ni skoraj nihče. Redki uporabniki bitcoina so z njim delali kakor svinja z mehom, saj so zapravljali velike količine za malovredne izdelke in storitve. En bitcoin je bil vreden vsega nekaj centov. Toda spletni trgovci so počasi začeli sprejemati bitcoine in konec leta 2010 je začela njegova vrednost rasti. Do sredine naslednjega leta se je povzpela na skoraj 30 dolarjev, potem pa je sledil velik hekerski napad na omrežje in obenem borzni zlom. A koda je bila napisana dovolj robustno, da napad ni uspel. Avgusta leta 2011 je vrednost bitcoina zdrknila na pet dolarjev in zdelo se je, da je vsega konec. Vrednost bitcoina se je zatem stabilizirala in danes se z njim trguje med 10 in 12 dolarji, sprejema pa ga vedno več trgovcev.

Bitcoin je imel svojo fizično prisotnost tudi na letošnjem CESu. Vir: Thebitcointrader.com.

Fizični modeli bitcoinskih kovancev se uporabljajo za popularizacijo, a so tudi v resnici vredni en bitcoin. Zapravimo jih z uporabo ključa, ki je vanje vgraviran. Vir: bitcointalk.org.

Uporaba

Poglejmo, kako deluje bitcoin v praksi. Za uporabo moramo s strani www.bitcoin.org najprej prenesti odjemalca, ki je na voljo za vse mogoče platforme, najdemo pa tudi izvorno kodo. Odjemalec v naš sistem namesti denarnico, ki je šifrirana in jo moramo skupaj z geslom skrbno varovati, saj vsebuje naše bitcoine. Varovanje datoteke z denarnico je ključno, saj jo lahko zlikovci, če jo dobijo v svoje kremplje, izpraznijo. Vsi prihranki v bitcoinih so ob izgubi denarnice nepovratno izgubljeni, saj ne moremo nikoli več dokazati lastništva. Po zagonu odjemalec porabi nekaj ur za to, da iz interneta prenese vse podpisane bloke (torej zgodovino transakcij vseh bitcoinov v obtoku), nato je pripravljen za delovanje.

Na začetku je denarnica prazna. Na domačih računalnikih rudarjenje ne pride več v poštev, saj so veliko prepočasni. Denarnico si lahko napolnimo le tako, da nam kdo pošlje bitcoine. To pomeni, da moramo bodisi kaj prodati in dobiti plačilo v svojo denarnico v bitcoinih ali pa se včlaniti na kakšno elektronsko borzo, kot je najbolj priljubljena Mt. Gox (na voljo jih je nekaj deset), in tam evre, dolarje ali kakšno drugo konvertibilno valuto zamenjati v bitcoine. Naslov naše denarnice je dolgo zaporedje črk in številk (npr. 1JSGFyR4iweYM73Ub7mrx2pVEMi4HySL1Y) in to je vse, kar potrebujejo drugi, da nam nakazujejo bitcoine. Podobno tudi mi potrebujemo le tak naslov in že lahko veselo zapravljamo. Nihče nas ne omejuje, da si ne napravimo toliko denarnic oziroma naslovov, kolikor le želimo. Za izvajanje transakcij obveznih provizij ni, lahko pa samo določimo plačilo manjšega zneska provizije. To provizija se kot vzpodbuda na loteriji razdeli odjemalcem, ki rudarijo za nove bitcoine in tako hkrati pomagajo podpisovati transakcije. Uradni odjemalec predvideva minimalno provizijo 0,0005 bitcoina za plačila.

Mt. Gox je najbolj priljubljena borza za trgovanje z bitcoinom.

Vrednost bitcoina v primerjavi z dolarjem je dosegla in končala že prvi balonček, zdaj pa se je ustalila pri okoli 12 dolarjih.

Kdo je Satoshi Nakamoto

Pod prvim člankom o bitcoinu je podpisan Satoshi Nakamoto, a pregled je pokazal, da je to psevdonim (od tod narekovaji pri njegovem imenu v članku). Odtlej se v internetu ugiba, kdo bi se utegnil skrivati za tem imenom. Nakamoto je bitcoin razvijal od leta 2007, pri projektu pa je nehal sodelovati konec leta 2010. To je sprožilo številne špekulacije, kaj neki se mu je zgodilo. Niti to ni jasno, od kod prihaja. Po imenu so sklepali na Japonsko, a Nakamoto ni nikoli napisal niti stavka v japonščini, prav tako odjemalec za bitcoin in stran nista prevedeni v japonščino. Satoshi je pogosto ime (nekakšen japonski Janez), Nakamoto pa tudi ni preveč redek priimek. V internetu ni nikjer pisal o ničemer drugem kakor o bitcoinu, in to je počel v brezhibni angleščini. Njegov elektronski naslov in ključ PGP sta bila ustvarjena le nekaj mesecev pred prvimi objavami o bitcoinu. Vse to kaže, da gre za skrbno premišljen psevdonim, ki ga je neznan avtor uporabil zgolj za bitcoin in s katerim ne želi nobene druge povezave. To seveda buri domišljijo ljudi, ki špekulirajo, kdo je Nakamoto, od kod prihaja in poizkušajo njegovo identiteto ugotoviti celo z analizo besedil, ki jih je domnevno napisal. Neuspešno. The New Yorker se je lotil precej temeljitega raziskovalnega novinarstva in osumil Michaela Cleara in Vilija Lehdonvirto. Oba sta zanikala. Prav mogoče je, da je Satoshi Nakamoto kolektivni psevdonim (podobno kot v matematiki Nicolas Bourbaki), saj strokovnjaki po pregledu kode pravijo, da je druga možnost samo ta, da je Nakamoto genij. Koda je namreč zelo elegantna, strukturirana in predvsem brez lukenj. Številni varnostni analitiki, tudi imena kot Dan Kaminsky, so kodo preštudirali in jo poskusili zlomiti, a so vsakokrat naleteli na zaprta vrata.

Zlorabe

Da je bitcoin čisto prava valuta, dokazujejo zlasti zlorabe. Stvari, ki niso nič vredne, se pač ne splača krasti ali se z njimi ukvarjati. V razmeroma kratki zgodovini bitcoina smo bili priča tako zlorabam z namenom nezakonito pridobiti čim več bitcoinov kot tudi uporabi valute za financiranje nezakonite trgovine.

Precej časa smo naivno verjeli, da je bitcoin zaradi svojega ustroja imun za zlorabe. Izkazalo se je ravno nasprotno; ker so transakcije anonimne in neizpodbitne, so tudi tatvine enosmerna cesta. Junija 2011 so enemu izmed lastnikov večjega števila bitcoinov ukradli 25.000 bitcoinov, to je bilo po tedanjih menjalnih tečajih skoraj pol milijona evrov. Denarja ni nikoli dobil nazaj. Vzniknila in razpadla je tudi že piramidna shema (Bitcoin Savings & Trust), ki je od lani ponujala sedem odstotkov obresti na mesec. Letos avgusta jo je upravljavec, ki se je bil že poprej predstavljal le z vzdevkom (pirateat40), enostavno popihal s pol milijona bitcoinov naivnih vlagateljev.

Svoj lonček so pristavili tudi klasični internetni pirati, ki so izdelali kopico trojancev za krajo bitcoinov. Ti v okuženih računalnikih poiščejo datoteke z denarnicami za bitcoine in jih skupaj z geslom izmaknejo. Zlikovci si potem iz denarnice zlahka nakažejo bitcoine, pravi lastnik pa nikakor ne more dokazati, da je resnični pravi lastnik, niti izpodbiti transakcije. Še bolj domiselni so hekerji, ki so izdelali trojance, ki vprežejo sposobnosti okuženih računalnikov - zlasti radi imajo hitre grafične kartice, zadovoljijo pa se tudi s centralnimi procesorji - ki v njihovem imenu rudarijo sveže bitcoine.

So pa tako zlikovcem kot tudi povsem običajnim ljudem bitcoini pri srcu zaradi svoje anonimnosti. Z njimi je mogoče nakupovati, ne da bi to kdorkoli vedel. Pomislili bi, da bo cvetel le črni trg, pa ni tako. Novembra letos je plačilo z bitcoini podprl ponudnik gostovanja za bloge Wordpress.com z utemeljitvijo, da je po svetu vsaj 60 držav, kjer so blogi praktično edina svobodna oblika novinarstva, plačilni sistemi pa pod strogim nadzorom režima. Poleg vseh mogočih svetovnih valut (običajna transakcija je sicer nasprotna) lahko za bitcoine kupite vse, od naložbenih kovin, spletnega gostovanj do pic. S slednjimi je povezana zanimiva anekdota, saj je leta 2011 nekdo za božič odštel 10.000 bitcoinov za dostavo pice na Floridi.

Ima pa bitcoin tudi temne strani. Z njim je mogoče kupiti tudi manj zakonite izdelke. Aprila letos so FBI, Agencija za boj proti drogam (DEA) ter nizozemska in kolumbijska policija razbili mamilarsko družbo, ki je upravljala stran The Farmer's Market. Na njej je bilo mogoče naročiti vse vrste opojnih substanc, od marihuane do ketamina in kokaina. Plačevali so z Western Unionom, PayPalom in še nekaterimi spletnimi načini ter - bitcoini.

Še vedno deluje še precej bolj prefinjena stran Silk Road, ki je dostopna le prek anonimnega omrežja Tor. Sodi v tako imenovan nevidni del interneta (deep web), ki ga najdemo le, če imamo ustrezna orodja in če vemo, kje in kaj iščemo. Skratka na Silk Roadu lahko kupimo vse vrste drog, orožje, ukradene številke kreditnih kartic, nadzor nad računalniki, ki so povezani v botnete, najamemo hekerje, navodila in opremo za izdelavo eksplozivnih teles, osebne podatke itd. Silk Road je presenetljivo organiziran (pregleden je tako kot Amazon) in zanesljiv, saj je kupljeno blago v 99 odstotkih v skladu z oglasi. Na leto se na Silk Roadu obrne 20-30 milijonov dolarjev, plačila pa potekajo zgolj v neizsledljivih bitcoinih.

Kako anonimen je bitcoin

Najkrajši odgovor je: precej. Čeprav beremo, da je bitcoin povsem anonimen, to drži le v nekaterih primerih. Lastniki posameznih računov oziroma denarnic so resda anonimni, so pa javno dostopni naslovi IP plačnikov in prejemnikov v vseh transakcijah. Kdor svojega IP ne varuje dovolj, mu tudi anonimnost bitcoina ne pomaga. Naslednja točka, kjer identiteta lahko pricurlja na plan, je menjava. Pri menjavi v dolarje ali druge konvertibilne valute se pokaže sled denarja in tudi tej je mogoče slediti. Ima pa bitcoin tudi nekaj globljih teoretičnih špranj, skozi katere lahko pokuka identiteta uporabnikov. Raziskovalci z dublinske univerze so že julija 2011 ugotovili, da je v teoriji mogoče z zelo podrobno analizo omrežja in vseh transakcij povezati javne ključe uporabnikov, njihove denarnice, identiteto in transakcije. V praksi je to mogoče otežiti z uporabo več denarnic - najraje vsakokrat nove. Doslej še ni bilo uspešnega primera identifikacije uporabnika bitcoinov, a res je tudi, da za to še ni bilo močnega interesa kakšne obveščevalne službe.

FBI in ECB budno spremljata dogajanje

Bitcoin se je morda na začetku zdel muha enodnevnica, a se je presenetljivo dobro uveljavil med uporabniki. Ker ponuja možnost anonimnega plačevanja, ki je kakor nalašč za nelegalne posle, je pristal pod budnim očesom FBI in Evropske centralne banke. Maja je v internet prijadral interni dokument FBI, v katerem so razčlenili možnosti uporabe bitcoinov in posledice. Najpomembnejša je ugotovitev, da bo za kriminalne organizacije bitcoin predstavljal še enega izmed medijev za izvedbo transakcij, zato se bo skupina za internetno kriminaliteto znotraj FBI ukvarjala tudi z bitcoinom.

Še zgovornejše je poročilo ECB, ki ga je ta javnosti izdala oktobra. V njem so prvikrat ocenili potencial virtualnih valut na ekonomijo in posledice, ki jih lahko povzročijo. Bitcoin ni edina valuta, ki so se ji posvetili, saj so analizirali tudi linden dolarje iz Second Lifa, je pa bitcoinu posvečen največji del poročila. Medtem ko FBI skrbi financiranje terorističnih organizacij z bitcoini, se je ECB v slogu nemške Bundesbanke in njenega paranoičnega varovanja nizke inflacije osredotočila zlasti na možnost motenj v gospodarstvu, ki bi jih bitcoini utegnili prinesti. Ugotovili so, da je po trenutnih tečajih celoten denarni agregat bitcoina vreden okoli 100 milijonov evrov, zato je vpliv na ekonomijo zanemarljiv. Povsem drugače seveda mislijo organi pregona, ki jih zanimajo z bitcoinom povezana ali financirana kriminalna dejanja.

Skrb pa jim je vzbudilo to, da v EU ni mogoče ugotoviti pravnega statusa bitcoina. Po direktivi 2009/110/EC ga sicer lahko uvrstimo med elektronski denar, a kaj ko ne izpolnjuje vseh pogojev za tako enoznačno nalepko. ECB je ugotovila, da je trenutna zakonodaja pomanjkljiva. Bitcoin bržkone ni zadnja virtualna valuta, zato bo treba to vprašanje čim prej rešiti.

Grafični procesorji so veliko hitrejši od centralnih procesorjev pri rudarjenju bitcoinov. Vir: bitcointalk.org.

Večino bitcoinov danes narudarijo z namenskimi strežniki. Vir: honisoit.com.

Kako kupiti bitcoine

Poti je več, najpogostejša in v tem pogledu tudi najvarnejša pa vodi na spletno borzo Mt. Gox, a še zdaleč ni edina. Tam za registracijo potrebujete le veljaven elektronski naslov. S tem odprete trgovalni račun, kjer lahko trgujete z bitcoini in drugimi valutami. Te na račun nalagate na različne načine. Uporabite lahko kakšno drugo e-valuto (izbirate lahko med osmimi) ali pa se odločite za bančno nakazilo. Tako na račun prispejo vaši evri, ki jih lahko potem prodate za bitcoine in nasprotno. Mt. Gox je zmerno likvidna borza, saj je dnevni promet v povprečju med 1000 in 3000 bitcoini.

Prihodnost

Težko napovemo, kako se bo projekt bitcoin razvijal. Da gre za projekt, ki ima resen potencial, pričata FBI in ECB, ki sta se zganila. Tudi kriminalne združbe, ki so ga hitro posvojile, mu dajejo svojo težo. Ob tem ne smemo pozabiti na številne povsem legalne posle, ki se že plačujejo z bitcoini. Velik potencial ima za mikroplačila, saj je plačevanje z njim za nizke zneske mogoče brez provizije, omogoča pa veliko drobljenje (najmanjša enota je 10 nanobitcoinov).

Bitcoin ni prva elektronska valuta, je pa prva, ki ji je uspelo v širšem pomenu besede. Medtem ko je FBI zaprl e-Gold, ki je deloval med letoma 1996 in 2009 zaradi domnevnih nezakonitosti (izdajanje denarja je v ZDA prepovedano, če nisi FED), bitcoina ne more, ker nima lastnika, ni centraliziran in je anonimen. Za zdaj kaže, da smo dobili valuto, ki je tako neukročena, kot je bil internet v najbolj divjih časih. Morda je prav to odgovor na krizo. Navsezadnje je bitcoin nastal sredi ene največjih.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentarji

bizilux | 18.4.2013 | 23:18

a bi kdo skp kupu opremo za mining? http://store.avalon-asics.com/?product=avalon-asic-unit tole... stanejo po 6000$+ tok pa dobiš nazaj v enm mescu neki tazga... no uglavnm če je kdo za, bizilux@gmail.com

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki