Testi / Avtor - Arnold Marko

  • Brezžična projekcija

    Z modelom Panasonic PT-LB10NTE tudi Panasonic predstavlja ultra lahki projektor, ki mu lahko sliko posredujemo tudi brezžično (to je sicer vedno bolj priljubljeno pri vseh izdelovalcih). Projektorju je dodana PC kartica WLAN, ki jo z imbusnim ključem "namontiramo" v režo na gornjem stranskem delu ohišja. Ta deluje po standardu 802.11b, domet povezave naj bi bil do 50 metrov. Za nadzorovanje brezžičnega prenosa rabi preprost program Wireless Manager ME. Z njim lahko preklapljamo sliko med različnimi viri, tako brezžičnimi, recimo če imamo v prostoru več računalnikov z brezžično povezavo, kot tudi tistimi, ki so na projektor povezani prek kablov. Mimogrede, še najpreprostejše je povezovanje, če uporabljamo prenosne računalnike s procesorji Centrino, saj tedaj ni potrebno dodatno nastavljanje, drugače pa zna biti nastavljanje ustreznih naslovov težavnejše (nam je samodejno nastavljanje sicer delovalo tudi na drugih brezžičnih rešitvah, na nekaterih pa tudi ne).

    Objavljeno: 26.5.2006 19:54 | Kategorija: Preizkusiveč
  • Ključi in drugi pomnilniki

    Ni še minilo prav veliko let, kar je bila poglavitni nosilec za prenos podatkov med računalniki disketa. Najprej 5,25-palčna, ki je v najboljši izvedbi dosegala zmogljivost 1,2 MB, potem manjša in trdnejša 3,5-palčna, ki je v najbolj razširjeni izvedbi zmogla 1,44 MB, pozneje tudi 2,88 MB (čeprav ti pogoni in diskete niso bili ravno razširjeni). Dolgo časa so izdelovalci izumljali in predstavljali nosilce, ki naj bi nadomestili legendarne diskete, pojavile so se različne magnetnooptične enote, mnogi so stavili na enote ZIP, ki so pravzaprav plošče diskov, zapakirane v posebno ohišje. Slednjič so prevladale plošče CD, ki so postale tako poceni, da so celo cenejše od disket, in to kljub temu da imajo 650-megabajtni CDji kar 451,3-krat večjo zmogljivost od 1,44 MB disket. In CD ostaja še danes najpogostejši nosilec, na katerega se shranjujejo podatki in prenašajo naokoli. Deluje razmeroma zanesljivo, ima dolgo življenjsko dobo in je hiter. Žal pa delo s ploščami CD ni tako elegantno, kot je bilo delo z disketami. Pogonov CD se namreč tudi pri vnovič zapisljivih nosilcih v svetu osebnih računalnikov "drži" zapuščina iz časov, ko je bil zapisovalnik CD nekakšen eksotični dodatek, tako da za spreminjanje vsebine večinoma uporabljamo posebne namenske programe, denimo Nero. Bili so sicer bolj ali manj uspešni poskusi, da bi enostavnost dela s ploščami CD približali preprostosti dela z disketami, a se take rešitve niso nikoli zares prijele. Če k temu dodamo še velikost nosilca, ki je za današnje čase že kar velik (premer plošče CD ustreza približno premeru 5,25-palčne diskete), je jasno, zakaj CD vendarle ni idealen nosilec.

    Objavljeno: 26.5.2006 19:02 | Kategorija: Preizkusiveč
  • Casio Exilim P600

    Exilime poznamo predvsem po zelo majhnih merah. Exilim P600 sicer ne sodi med res najmanjše (to je v žepni razred), kljub temu pa je med manjšimi predstavniki zmogljivega razreda digitalnih fotoaparatov. Ohišje je iz kovine in ima opazno velik zaslon (diagonale 51 milimetrov). Pri samem držanju aparata je zaslon že kar prevelik in je za prste le malo prostora. Tako se zgodi, da uporabnik včasih po nerodnosti pritisne kakšno napačno tipko (na ohišju so namreč kar nagnetene) - po možnosti tipko za menu, kar onemogoča slikanje. Upravljanje menujev je sicer izvedeno dokaj dobro, v glavnem menuju najdemo veliko število nastavitev, za hitri dostop do najpogosteje rabljenih pa je na voljo tudi hitri menu. Na barvnem zaslonu sicer lahko izberemo kar nekaj različnih zaslonov, med katerimi prav gotovo poteka tisti, pri katerem so nastavitve prikazane kot na kakšni japonski uri s krogci in grafičnimi merilci - kaj več kot kratkotrajnega čudenja znancev pa ta pogled ne bo izzval. Ob aparatu dobimo daljinski upravljalnik, ki ima nekoliko več funkcij kot tisti pri Olympusovih modelih - poleg proženja in zumiranja namreč omogoča tudi nastavljanje menujev. Zakaj bi to počeli z daljinskim upravljalnikom, sicer ni povsem jasno, gotovo pa tega ni mogoče početi drugače kakor z zadnje strani naprave, saj zaslon LCD ni vrtljiv, ima pa dober kot, pri katerem je še viden; prav tako je dobro viden tudi na sončni svetlobi. Sicer lahko fotografiramo tako z ročnim kot samodejnim nastavljanjem, je pa na voljo tudi veliko scenskih nastavitev, med katerimi najdemo tudi bolj eksotične (recimo tisto, pri kateri lahko najprej posnamemo ozadje, potem pa se postavimo pred objektiv in slikamo še sebe s prvo sliko v ozadju). Objektiv izvira iz Canona in ima štirikratno optično povečavo, ki je enaka ekvivalentu leica med 33 in 132 milimetri ob svetlobni jakosti med 2,8 in 4. Predmete je mogoče ostriti od razdalje 40 centimetrov naprej, v makro načinu od le 10 centimetrov naprej. Ostrenje je dokaj natančno in solidno hitro. Moti pa sunkovito in nenatančno zumiranje.

    Objavljeno: 26.5.2006 19:02 | Kategorija: Digitalni fotoaparativeč
  • Acer TravelMate 292ELCi

    Acer TravelMate 290ELCi sodi med cenovno dokaj ugodne in zadovoljivo opremljene prenosnike, ki temeljijo na mobilni izvedbi procesorja Celeron. Delovni takt tega je 1,3 GHz. Ohišje je povprečne velikosti in teže, izdelano pa je iz temno sive plastike. Tipkovnica je dokaj dobra, vendarle pa vsaj uporabnike "standardnih" tipkovnic lahko zmoti, da nima desne tipke CTRL, niti desne tipke ALT, namesto njiju sta nameščeni tipki "insert" in "delete" - ob pomoti torej vklopimo/izklopimo "vrivanje" ali celo kaj zbrišemo. Tudi druge kontrolne tipke (torej tiste za hitro premikanje po dokumentu) so nelogično razporejene po tipkovnici in se jih je treba privaditi (če uporabnik hkrati uporablja tudi še namizni računalnik, je to seveda konfuzno). Slovenski znaki so na tipkovnico dodani z nalepkami. Nad tipkovnico sta tudi tipki, katerih namen lahko določimo. Zvočniki so ob strani ohišja, njihova kakovost je povprečna.

    Objavljeno: 26.5.2006 19:02 | Kategorija: Prenosni računalnikiveč
  • Vodniki iz vesolja

    Navigacijski sistemi, ki temeljijo na sistemu za globalno pozicioniranje GPS (Global Positioning System), danes niso več nobena tehnološka novost, saj so v civilni sferi že vrsto let v rabi predvsem pri plovbi pa tudi v boljših avtomobilih. So pa v zadnjih letih nastale številne ročne navigacijske GPS naprave, ki omogočajo natančno navigacijo z zemljevidi in zanimivimi orodji, ki so v pomoč različnim ciljnim skupinam. Poleg tega izdelovalci ponujajo tudi različne zunanje module, ki jih lahko povežemo z napravami, kot so računalniki, ročni računalniki pa tudi mobilni telefoni, in s tem razširimo njihovo uporabnost tudi na področje elektronske navigacije. Ciljne skupine uporabnikov, na katere merijo podjetja, so seveda različne, vsem pa je skupna potreba po čim natančnejšem in čim hitrejšem orientiranju v prostoru. Raba takih rešitev tako sega od pohodnikov, turistov ali kolesarjev, ki si vedno želijo vedeti, kje so in se nočejo "izgubljati" v širnem svetu, pa do resnejših uporabnikov, ki navigacijo potrebujejo za učinkovitejše ribarjenje, letanje, skakanje s padali ipd. Ne nazadnje so velika ciljna skupina tudi profesionalni uporabniki, kot so npr. gozdarji, lovci in seveda tudi vojska ali policija. Konec koncev je mogoče sprejemnike GPS v kombinaciji z drugimi tehnologijami (kot je npr. tehnologija GSM) uporabljati tudi za slednje ljudem, vozilom, plovilom in drugim gibljivim objektom.

    Objavljeno: 28.3.2006 01:54 | Kategorija: Veliki preizkusiveč
  • Fujifilm Finepix S9500 Zoom

    Pri Fujijevem novincu so prenovili skorajda vse, tako da ga razen po zasnovi ohišja, ki je na moč podobna kot pri prejšnjih modelih, kot so npr. Finepix 602Z, S20 Pro ali S7000 (čeprav je nekoliko večje), s predhodniki vsaj po tehnični plati ne druži skoraj nič. Ohišje je sicer med bolje oblikovanimi, tudi dosegljivost tipk je med boljšimi. Menuji, na katerih se uporabnik hitro izgubi, ko išče določeno nastavitev, pa so manj pregledni. Za zajemanje svetlobe je uporabljeno visokoločljivostno tipalo SuperCCD petega rodu z diagonalo 1/1,6 palca, ki ima zelo visoko ločljivost 9,2 milijona pik (od katerih je uporabljeno 9,1 milijona pik). Največji izdelek ima tako lahko ločljivost 3488 × 2616 pik, kot alternativa pa so na voljo še ločljivosti 2592 × 1944, 2048 × 1536, 1600 × 1200 in 640 × 480 pik. Brez kakršnekoli izgube kakovosti lahko tako razvijamo slike z gostoto 300 pik na palec in velikostjo 29,5 × 22,1 cm, ob manjšanju gostote (povsem sprejemljiva je, recimo, tudi gostota 150 pik na palec) pa seveda še večje. Slike se sicer lahko zapisujejo bodisi na kartice xD bodisi na kartice Compact Flash tipa I ali II (podprt je torej tudi mikrodisk). Ohišje je zelo zaprto, da se ne bi prašilo tipalo, saj je to lahko pri tako majhnih svetlobnih elementih že kar precejšnja težava.

    Objavljeno: 28.2.2006 00:40 | Kategorija: Digitalni fotoaparativeč
  • Lovci na tok

    Spletne strani so prepredene z različnimi vsebinami, tako besedilnimi kot grafičnimi, zvočnimi in video. Slednje so postale zanimive predvsem v zadnjih letih, ko so širokopasovni dostopi dosegljivi tudi povprečnemu uporabniku spleta. Ker pa gre pogosto za vsebine, ki jih avtorji ne želijo dati vsakomur prosto na razpolago, se z različnimi pristopi onemogoča enostavno prenašanje teh vsebin na disk domačega računalnika. Najpogosteje snovalci spletnih strani v ta namen skrivajo pravi spletni naslov datotek z video (ali drugimi) vsebinami za kakšnim vmesnim naslovom, v še bolj "prebrisanih" primerih pa tudi za javansko kodo ali v kodo ActiveX. Seveda pa se zgodi, da bi si kak posnetek kljub tem zvijačam želeli imeti v domačem računalniku, pa četudi le zato, da ne bi vedno znova čakali na to, da se kak filmček naloži s spletne strani, ali pa morda zato, da bi ga zgolj pokazali kakšnemu prijatelju. O legalnosti takega "presnemavanja" so se v okvirih razpisali drugi, tu pa bomo prerešetali možnosti, da te vsebine čim uspešneje prenesemo, ne glede na to, kje jih najdemo.

    Objavljeno: 31.1.2006 | Kategorija: Veliki preizkusiveč
  • Kodak Easyshare LS755

    Kodakov Easyshare LS755 ima kovinsko in zato nekoliko "drseče" ohišje. Za boljši prijem naj bi rabila še dodatno nameščena kovinska plošča, a k temu prispeva bore malo, tako da oprijem ni najboljša lastnost tega aparata. Nekoliko moteča so tudi vratca litijevega akumulatorja, ki se odprejo že ob malo močnejšem dotiku. Na hrbtni strani ohišja je bolj malo prostora za držanje, predvsem pa ga ni za palec, da bi lahko z njim upravljali. Večino prostora zasede zaslon. LS755 ima kar 63 mm barvni LCD, ki je odlične kakovosti, z zelo ostro sliko in dobrimi barvami, tudi pri močni svetlobi pa je slika še vedno dobro vidna. Tu sta še tipki za zumiranje, tipka za pregledovanje posnetkov in upravljalni del, ki ga sestavlja smerna tipka. Prek nje imamo dostop tudi do bliskavice, makra, kompenzacije osvetlitve in še ene funkcije, ki jo določimo sami. Tipka je čudne pravokotne oblike, ker pa je le malo izbočena, jo je zelo težko pritisniti. Menuji so prozorni, tako da takrat, ko jih uporabljamo, še vedno vidimo izrez. V samodejnem načinu ponujajo bore malo možnosti.

    Objavljeno: 8.12.2005 00:37 | Kategorija: Digitalni fotoaparativeč
  • Vse težave jamstev

    Predstavljajte si, da se lepega dne odločite kupiti prenosni MP3 predvajalnik. Ravno ste si na tak ali drugačen način nabrali lep kupček CDjev z glasbo v zapisu MP3 (upamo, da legalno), vaš stari prenosni magnetofon pa že dolgo ni več tisto, kar bi vas zares razveseljevalo, kadar potujete naokoli. Saj ne, da bi predvajalnik potrebovali ves čas, potrebujete ga občasno, ko - recimo - potujete k domačim, na drugi konec Slovenije, ponavadi z vlakom. Ker ste "napredni" in vam spletna ponudba ni tuja, se odločite, da boste preverili ponudbo spletnih trgovcev in izbrali model, ki, vsaj po specifikacijah sodeč, za svoj denar ponuja največ. Prebijete se skozi množico bolj ali manj posrečenih ponudb in slednjič pri enem bolj znanih trgovcev, za katerega veste, da je že lep čas navzoč tudi v spletu in od katerega ste že kupovali (in niste imeli slabih izkušenj), izberete model, ki vam vsaj na videz najbolj ustreza. Naročite napravo in ta dejansko prispe z le majhno zamudo na vaš naslov. Po prvem razočaranju, ko ugotovite, da naprava ni videti niti približno tako dobro kakor na reklamnih slikah, temveč je veliko bolj "plastična" in so ji priložene zelo slabe akumulatorske baterije, ki se tudi zelo zmedeno polnijo, saj se polnijo, dokler naprave ne odklopite od polnilca (pa če so polne, prepolne ali prazne), se nekoliko razočarani sprijaznite s tem, da od poceni naprave pač ne morete pričakovati več (in da naročanje na daljavo pač težko razkrije celotno "resničnost" naprave, ki jo kupujete). "Samo, da dela," si rečete in odložite napravo nekam v kot, da bi vam bila na voljo v tistih trenutkih, ko jo pač potrebujete.

    Objavljeno: 19.11.2005 17:39 | Kategorija: Preizkusiveč
  • Canon Ixus i

    Ixusi so precej priljubljeni in trdno izdelani žepni modeli, ki jih izdeluje Canon in so postali znani po svoji velikosti, ki približno ustreza velikosti škatlice cigaret, pa kljub temu ponujajo dokaj dobro zmogljivost in optične povečave. Svojo ponudbo je Canon pred kratkim dopolnil tudi z nekoliko manj zmogljivim Ixusom i. Za razliko od drugih modelov "i" namreč nima objektiva z optično povečavo, temveč je uporabljen objektiv s fiksno goriščno razdaljo, ki je nekoliko manj širokokotna, kot bi si morda želeli, saj ustreza goriščni razdalji 39 milimetrov v formatu leica. Kljub temu objektiv ob vklopu še vedno nekoliko izstopi iz ohišja (a zares hitro). Objektiv lahko ostri na razdalji od le 3 centimetre naprej, zato ne preseneča, da aparat niti nima posebnega makro načina. Zasnova seveda omogoča, da je Ixus i najmanjši med Ixusi, ni pa tudi najmanjši med žepnimi modeli, saj so recimo Pentaxi kljub optični povečavi manjši. Tipalo je enako kot pri modelu Ixus 400; gre za CCD z diagonalo 1/2,5 palca, ki izkorišča od 3,9 od 4,1 milijona svetlobnih elementov. To je dovolj za slike ločljivosti 2272 × 1704, kot alternativa pa so na voljo še ločljivosti 1600 × 1200, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Ročnih nastavitev je zelo malo, lahko določimo občutljivost delovanja tipala (ISO 50, 100, 200 ali 400), kompenziramo osvetlitev (-2EV do +2EV), določimo način merjenja osvetlitve (lahko "oceni" celotno sliko, upošteva le osrednje območje ali le središčno točko)) in izbiramo področje samodejnega ostrenja (tudi ta Canon lahko sam išče objekte v ospredju na petih področjih, lahko pa za ostrenje določimo tudi središčno področje). Z Ixusom i je mogoče tudi posneti do tri minute dolge filme v ločljivosti 320 × 240 pik.

    Objavljeno: 13.11.2005 10:53 | Kategorija: Digitalni fotoaparativeč