Vodniki iz vesolja

Objavljeno: 28.3.2006 01:54 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Marec 2006 | Teme: GPS

Navigacijski sistemi, ki temeljijo na sistemu za globalno pozicioniranje GPS (Global Positioning System), danes niso več nobena tehnološka novost, saj so v civilni sferi že vrsto let v rabi predvsem pri plovbi pa tudi v boljših avtomobilih. So pa v zadnjih letih nastale številne ročne navigacijske GPS naprave, ki omogočajo natančno navigacijo z zemljevidi in zanimivimi orodji, ki so v pomoč različnim ciljnim skupinam. Poleg tega izdelovalci ponujajo tudi različne zunanje module, ki jih lahko povežemo z napravami, kot so računalniki, ročni računalniki pa tudi mobilni telefoni, in s tem razširimo njihovo uporabnost tudi na področje elektronske navigacije. Ciljne skupine uporabnikov, na katere merijo podjetja, so seveda različne, vsem pa je skupna potreba po čim natančnejšem in čim hitrejšem orientiranju v prostoru. Raba takih rešitev tako sega od pohodnikov, turistov ali kolesarjev, ki si vedno želijo vedeti, kje so in se nočejo "izgubljati" v širnem svetu, pa do resnejših uporabnikov, ki navigacijo potrebujejo za učinkovitejše ribarjenje, letanje, skakanje s padali ipd. Ne nazadnje so velika ciljna skupina tudi profesionalni uporabniki, kot so npr. gozdarji, lovci in seveda tudi vojska ali policija. Konec koncev je mogoče sprejemnike GPS v kombinaciji z drugimi tehnologijami (kot je npr. tehnologija GSM) uporabljati tudi za slednje ljudem, vozilom, plovilom in drugim gibljivim objektom.

Delovanje GPS

Sistem za satelitsko navigacijo GPS sestavlja 24 satelitov. Kot številne druge "zabavne" tehnologije je bila tudi ta sprva namenjena le rabi v vojaške namene. Uradno ime ameriškega obrambnega ministrstva za sistem GPS je pravzaprav NAVSTAR, prvi satelit pa je bil poslan v krožnico leta 1978, 24. pa šele leta 1995. V osemdesetih letih je ameriška vlada sistem odprla tudi civilnim namenom. Tono težki sateliti se napajajo iz sončne energije, kadar pa je pot do Sonca ovirana, preklopijo na rezervni akumulator. Ob tem ima vsak satelit tudi majhen raketni pogon, ki ga usmerja v pravilno tirnico. Življenjska doba satelita GPS je okoli deset let, potem ga zamenjajo (pa tudi ob večjih okvarah). Sateliti krožijo okoli Zemlje na višini okoli 20.000 metrov po zelo natančni tirnici, ki jo opravijo dvakrat na dan (potujejo s hitrostjo okoli 11.000 kilometrov na uro), ob tem pa proti Zemlji ves čas oddajajo dokaj šibek signal (oddajna moč je namreč manjša od 50 vatov). Pravzaprav proti Zemlji potujeta dva signala, označena z L1 in L2. Civilni rabi je namenjen L1, ki ima dokaj visoko frekvenco, 1575,42 MHz. Sprejemniki GPS lovijo te signale in na podlagi razlike med časom, ko je bil signal poslan, in časom, ko je bil sprejet, izračunajo oddaljenost posameznih satelitov, ki so sprejemniku vidni. Signal sicer vsebuje tri vrste informacij - identifikacijsko kodo satelita, podatek o pričakovanem položaju in podatek o stanju satelita (ali deluje pravilno ali ne) ter datumu in uri.

Za določanje položaja mora sprejemnik "videti" vsaj tri satelite, da bi lahko določil svojo lego - tj. zemljepisno višino in dolžino. Kadar so na voljo vsaj štirje sateliti, znajo določiti tudi višino, na kateri je sprejemnik, in ko je položaj enkrat določen, znajo ob premikanju sprejemnika računati tudi hitrost, smer, razdaljo in drugo, kar je mogoče izračunati iz teh podatkov.

Natančnost naprav GPS je danes bistveno večja kakor nekdaj, ko so jo ZDA namenoma manjšale, da so motile signal satelitov za "navadne" uporabnike. Poleg tega sodobni sprejemniki hkrati odčitavajo podatke iz velikega števila satelitov - tudi do dvanajst, zaradi česar je povprečno odstopanje pri večini naprav le nekaj deset metrov, najboljše pa povprečno odstopajo le malo več kot 10 metrov. Taka zasnova poleg tega tudi izboljšuje natančnost delovanja navigacije, kadar se sprejemnik giblje po terenu, zahtevnem za navigiranje. Pot od satelita do sprejemnika mora biti namreč prosta, brez ovir, v gozdovih, planinah ali mestnem okolju pa ni nujno tako. Najpogostejše težave, ki vplivajo na natančnost navigacije, so posledica odbojev signala (to povzroča daljši čas potovanja signala do sprejemnika), napačnega časa ure v sprejemniku (v satelitih so namreč zelo natančne atomske ure), napak v tirnici satelita ali slabi geometrijski razporeditvi satelitov (če ti ležijo blizu iste premice, je računanje položaja bistveno oteženo).

Za izboljšanje natančnosti za navigacijo so različne institucije sicer izdelale tudi nekatere dodatne rešitve. Ameriška zvezna administracija za letalstvo (FAA) je za potrebe letalske navigacije razvila sistem WAAS, ki je sestavljen iz kombinacije dveh geostacionarnih satelitov in 25 zemeljskih postaj. Ob pomoči teh zna sistem popraviti napako navigacije GPS na manj kot tri metre. Podobno skupaj razvijajo Evropska vesoljska agencija, Evropska komisija in Evropsko združenje za varnost v letalskem prometu EUROCONTROL. EGNOS (European Geostationary Navigation Overlay System) sestavljajo trije geostacionarni sateliti in mreža zemeljskih postaj, natančnost navigacije pa se ob uporabi tega poveča na napako, manjšo od petih metrov. Sistem sicer še ni povsem dokončan, pravzaprav naj bi po napovedih postal popolnoma funkcionalen ravno nekje v prvem četrtletju letošnjega leta, bil pa naj bi tudi eden prvih korakov k razvoju navigacijskega sistema Galileo. V Aziji za podobno korekcijo navigacije uporabljajo sistem MSAS, ki so ga razvili Japonci.

Naprave GPS

Izbira med različnimi napravami GPS je danes dokaj velika, razlika med njimi pa je tako v namembnosti, velikosti, opremljenosti kot tudi (in predvsem) natančnosti in hitrosti delovanja. Ne glede na to, ali imamo opraviti s samostojnim navigatorjem, modulom za priključitev na kakšno drugo napravo ali ročnim računalnikom z vgrajeno funkcijo GPS, je natančnost in hitrost odvisna predvsem od sprejemnega dela naprav GPS. Da bi čim natančneje in čim hitreje zaznali trenutni položaj sprejemnika, sodobne naprave GPS sprejemajo signale iz večinoma več kot treh satelitov; to je najmanjše število za določanje položaja. Med preizkušenimi napravami je tako, recimo, le en model, ki hkrati uporablja le tri kanale (Sanav GM-66-USB), in še ta se je v praksi izkazal za zelo počasnega in tudi bistveno manj natančnega od konkurentov. Boljši modeli uporabljajo vsaj 12 kanalov, Globalsatov modul BT-338 in sprejemnik, vgrajen v Fujitsu-Siemens Pocket Loox, pa zna delati s kar 20 kanali hkrati. Torej bi lahko hkrati brala podatke iz kar 20 satelitov, seveda pa je to več, kot jih je celo teoretično vidnih na isti strani poloble (satelitov GPS je namreč 24). No, k številu vidnih GPS satelitov je treba dodati še podatke iz satelitov ali oddajnikov, ki izboljšujejo natančnost lociranja ob pomoči navigacijskih naprav GPS. Tu mislimo na evropski sistem EGNOS, ameriški WAAS ali azijski MSAS (več o njih v okvirčku, ki govori o delovanju sistema GPS). Večje število kanalov in hitrost zaznavanja signala GPS precej vpliva tudi na to, kako se neka naprava obnese v težavnih razmerah za satelitsko navigacijo - to je takrat, ko pot med satelitom in sprejemnikom zapira neka ovira, ki je za signal nepremostljiva (npr. kovina, beton, les ali kamen).

Čim več je vidnih satelitov, tem natančnejše je določanje lokacije.

Če navigacijsko napravo uporabljamo na morju, to sicer ne pomeni veliko, povsem drugače pa je v mestih, gorah ali gozdovih, ko je teh ovir veliko, doseganje dobrih rezultatov pa bistveno težavnejše. Za ponazoritev, že omenjeni trikanalni sprejemnik je v mestu pri natančnosti določanja lokacije odstopal tudi do pol kilometra; to je za kakršnokoli uporabno iskanje nekega objekta ali ulice seveda povsem neuporabno, boljši modeli pa so tako rekoč v trenutku sledili gibanju skoraj do metra natančno.

Telefonski vodič

Ob vse večji zmogljivosti mobilnih telefonov niti ne čudi, da se izdelovalci in ponudniki storitev ozirajo tudi po možnostih navigiranja ob pomoči "mobilcev". Preprosto možnost določanja položaja omogoča sicer že samo omrežje baznih postaj, saj je mogoče na podlagi jakosti signalov določiti položaj telefona na nekaj sto metrov natančno - a to je seveda bistveno premalo natančno za resnejšo rabo. V Mobitelu poznajo storitev Lokacija, ki prek kratkega sporočila SMS uporabnika obvesti, kje približno naj bi bil (oziroma katera je tista bazna postaja, ki sprejema najmočnejši signal iz njegovega telefona). Uporabniki Simobila poznajo storitev PTL (Prikaz trenutne lokacije). Deluje podobno kot Mobitelova, le da se podatki o lokaciji ves čas prikazujejo na zaslonu mobilnega telefona (če seveda ta podpira to možnost). Za resnejšo rabo pa izdelovalci tudi v svetu mobilnikov prisegajo na podporo satelitov.

Pri nas je prvi sistem, ki to omogoča, Simobilov Si Navigator. V bistvu gre za kombinacijo majhnega sprejemnika GPS, ki s telefonom komunicira prek bluetooth povezave. V telefonu mora biti nameščena ustrezna programska oprema Si Navigator (gre za prilagojeno različico programa Wayfinder), ki ob pomoči podatkov o lokaciji, ki jih posreduje sprejemnik GPS, na zaslonu prikaže zemljevid in kraj, kjer je telefon. Zemljevid se v telefon sicer prenaša sproti iz strežnika, prek protokola GPRS. Si Navigator smo preizkusili v paketu, ki obsega telefon Nokia 6630 in sprejemnik Royaltek RBT-1000. Ta hkrati bere signal na dvanajstih kanalih in podpira tudi EGNOS ter WAAS, vendar se v praksi izkaže za dokaj počasnega, v mestu pa ima tudi težave z natančnostjo, saj ga sence precej motijo. Kljub temu je navigacija s tem sistemom dokaj uporabna, zemljevidi Slovenije pa precej natančni in pregledni. Mimogrede, sistem smo preizkusili tudi z Globalsatovim sprejemnikom signala GPS BT-388 in rezultati so bili bistveno boljši. Simobilova storitev je do marca brezplačna, potem pa bo treba zanjo odšteti mesečno naročnino 1250 tolarjev oziroma 250 tolarjev, če nameravate navigacijo uporabljati le en dan.

Svet na ogled

Če je natančnost in hitrost ključna za učinkovito navigacijo, pa je za navadnega smrtnika, ki iz surovih podatkov o lokaciji in smeri gibanja le težko razbere, kje se je zares znašel, eden pomembnejših elementov za učinkovito navigacijo gotovo tudi čim podrobnejša in grafično izpopolnjena karta, ki zna vizualno razumljivo čim bolje prikazati, kje je uporabnik. Danes je na trgu zelo veliko kart različnih vrst - od manj natančnih cestnih, ki pokrivajo velika področja, pa do podrobnih načrtov mest in topografskih kart, ki vsebujejo tudi podatke o višini in različne druge podatke, ki so uporabniku lahko v korist (npr. lokacije bencinskih črpalk, hotelov...). In kot se rado zgodi, je večina večjih izdelovalcev teh zemljevidov na majhno podalpsko deželico Slovenijo kar nekako pozabila. Tako do pred kratkim uporabnih zemljevidov Slovenije sploh ni bilo, šele z nastankom navigacijskih kart Adria Route se je stanje spremenilo na bolje, saj te ponujajo zelo natančne podatke o krajih, naseljih in zanimivostih naše dežele (pa tudi Hrvaške ter Bosne in Hercegovine). Te karte sicer izdeluje podjetje Geoset, ki je medtem izdelalo tudi prvo topografsko karto Slovenije, ki ima večje število plastnic, natančne podatke o višini in zelo podrobne opise tudi manjših gorskih poti ipd. Žal so te rešitve trenutno omejene praktično zgolj na naprave GPS znamke Garmin, lastniki drugih navigacijskih naprav pa se bodo morali zadovoljiti z manj natančnimi zemljevidi ali pa se bodo morali grafičnemu prikazu za Slovenijo docela odpovedali.

Za navigacijo po Sloveniji so najboljše karte Adriaroute

V kombinaciji s sprejemnikom GPS je mogoče uporabljati tudi nekatere računalniške karte, kot sta npr. Interaktivni Atlas Slovenije ali Telefonski imenik Slovenije.

Ruski navigacijski sistem

GLONASS (Global'naya Navigatsionnaya Sputnikovaya Sistema) je ruski odgovor na ameriški GPS in ga prav tako sestavlja 24 satelitov, ki so nekoliko niže kot sateliti GPS (GLONASS na 19.100 kilometrov, GPS malo pod 20.000 metri). Tudi ti sateliti oddajajo dva signala - natančnejšega za vojaške potrebe in manj natančnega za civilne (odstopanje je manjše od 55 metrov po horizontali in manjše od 70 metrov). Prvi sateliti sistema so bili lansirani že leta 1983, leta 1995 pa je bilo celotno omrežje prvič v celoti vzpostavljeno. A tudi zadnjič. Slabe gospodarske razmere v Rusiji so bile namreč krive, da sistema niso vzdrževali, tako da je leta 2001 delovalo le še sedem satelitov in GLONASS je bil praktično neuporaben. Zadnja leta sistem spet pospešeno obnavljajo. Zdaj deluje že sedemnajst satelitov, sistem pa naj bi postal popolnoma funkcionalen še pred letom 2008.

Resno in manj resno

Za uporabnost satelitske navigacije je seveda ključnega pomena tudi ustrezna programska orodja za navigacijo. Poleg preglednih prikazov o podatkih, ki jih neki sprejemnik zajema iz satelitov in podatkov o lokaciji in nadmorski višini, ki jih naprava lahko tako izračuna, izdelovalci ponujajo še kup drugih različnih "priboljškov", ki povečajo uporabnost teh naprav. V temelju so to vsaj iskanje in določanje poti med dvema lokacijama, pa sledenje opravljeni poti, najdejo pa se tudi bolj namenske rešitve, kot je npr. ribolovna ura ali prikaz dolžine dneva, položaja lune in sonca...

Ročni navigatorji imajo številna bolj ali manj uporabna orodja za navigacijo in tudi zabavo.

Ročni navigatorji so večinoma kar dobro opremljeni s takimi orodji, pri zunanjih modulih in tudi ročnih računalnikih pa je treba ta orodja kupiti naknadno oziroma posebej, v osnovi pa dobimo zgolj kak gonilnik in preprost program za prikaz trenutne lokacije.

Večini zunanjih modulov za sprejem signala GPS so priložena le zelo preprosta programska orodja.

Se pa tudi v svetu navigacije najdejo manj "resnobne" zmožnosti, kot so npr. "geoskrivalnice" (angl. geocaching). Gre za kombinirano uporabo sprejemnika GPS (ponavadi ročnega navigatorja) in spleta. Nekdo nekje skrije nekakšen zaklad (ponavadi gre za plastično škatlico z drobnim darilcem), objavi lokacijo v spletu, drugi pa zaklad potem poiščejo s svojimi navigacijskimi napravami. Rezultate iskanja objavijo v spletu, ponavadi pa pustijo tudi kakšno sporočilo drugim iskalcem. Predvsem v ZDA je postalo tako iskanje v zadnjih letih precej bolj priljubljeno. No, očitno je mogoče GPS uporabljati celo kot igralni vmesnik. Garminovi ročni navigatorji, recimo, poznajo različne GPS igre, v katerih se mora igralec sprehajati po nekem polju in iskati to ali ono ali bežati pred pošastmi, v spletu pa je najti kar nekaj naslovov za različne navigatorje ali ročne računalnike. A seveda so te zabave namenjene predvsem večanju kroga uporabnikov in zanimanja za naprave GPS; te pa bodo zagotovo tudi v prihodnje ostale predvsem resne naprave za tiste, ki morajo v vsakem trenutku čim natančneje vedeti, kje so.

In vendar se premika

Evropski sistem za satelitsko navigacijo Galilei šele nastaja. Prvi satelit GIOVE (Galileo In-Orbit Validation Element) je v orbito poletel ob koncu lanskega leta, drugi mu bo sledil v kratkem. A do dokončanja projekta je še dolga pot, saj naj bi celotno omrežje obsegalo kar 30 satelitov, natančnost pa naj bi bila bistveno večja kot pri sistemih GPS ali GLONASS. Glede na to, da bo naslednji "paket" štirih satelitov v vesolje poletel šele 2008, bo do dejanske uporabe evropskega sistema navigacije preteklo še veliko vode.

Prvi satelit evropskega sistema Galileo je GIOVE A.

Fujitsu-Siemens Loox N520

Loox je na voljo tudi v izvedbi z vgrajenim sprejemnikom GPS. Gre za lično oblikovan ročni računalnik s kakovostnim zaslonom ločljivosti 240 × 320 pik, vgrajenim brezžičnim Wi-Fi, bluetooth in infrardečim vmesnikom, procesor pa je Intelov 312-megaherčni PXA270. N520 ima 20-kanalni sprejemnik GPS (Sirf Star III), ki deluje hitro in tudi dokaj natančno, podpira pa tudi tehnologije za izboljšanje natančnosti WAAS oziroma EGNOS. Ročni računalnik uporablja Windows Mobile različice 5, ki naprave GPS podpira prek t. i. vmesne ravnine. To pomeni, da se ob rabi sprejemnika GPS (ta se vključi in izključi samodejno glede na odprte aplikacije) ustvarijo t. i. navidezna vrata GPS, ki znajo navigacijske podatke pošiljati tudi več programom hkrati, torej lahko uporabljamo več navigacijskih programov hkrati. Toda najprej si jih moramo omisliti ali pa kupiti izvedbo, ki ima v paketu tudi katerega od navigacijskih paketov Navigon, saj N520 v osnovni izvedbi nima praktično nobenega navigacijskega programa, niti zemljevida; to seveda pomeni za uporabnika dodaten strošek.

Fujitsu-Siemens Loox N520

Vrsta: Ročni računalnik z vgrajenim sprejemnikom GPS.

Prodaja: Siemens, (01) 586 38 30, www.fujitsu-siemens.si.

Cena: 84.990 tolarjev.

Za: Pravi ročni računalnik, široke možnosti, nadgradljivost, hiter in natančen sprejemnik GPS.

Proti: Brez priložene programske opreme za navigacijo.

Garmin GPSMAP 60C

Zaradi zunanje antene naprava niti ni najmanjša, predvsem pa je zelo visoka. Prenašati jo je mogoče le v precej velikem žepu. Ohišje je plastično in vodoodporno. Upravljalni del obsega osem tipk dobre kakovosti, ki so nanizane okoli okrogle smerne tipke. Tipka za vklop in določanje jakosti osvetlitve je na vrhu naprave (je zgolj ena skupna). Jakost dodatne osvetlitve kakovostnega barvnega monitorja, ki ima ob močni svetlobi kar prevelik odboj, da bi bil optimalno viden, je odvisna od tega, kako polne baterije uporabljamo. Mimogrede, tudi tipke so osvetljene in to zelo poenostavi rabo naprave v temi. Za preskrbo z energijo sicer skrbita dve bateriji AA, ki naj bi zadostovali za 30 ur dela, vendar se je v praksi izkazalo, da je naprava med bolj požrešnimi in da bateriji zdržita le nekaj ur. Menuji so izdelani grafično, a so kar razmetani in manj pregledni, kot bi si želeli. Zato pa ponujajo precejšnje število bolj standardnih in tudi manj standardnih možnosti. Poleg navigacijskih funkcij so na njih namreč tudi koledar (ki prikazuje čas vzhajanja in zahajanja sonca ter primernost dneva za ribolov) pa alarmna ura, računalo, štoparica, animiran prikaz položaja sonca in lune, ribolovna ura ter igre. Da, GPSMAP 60C pozna tudi igre, ki jih igramo prek navigacije GPS. Sosedje se bodo verjetno čudili, ko se boste potikali sem in tja po travniku in odkrivali dva para likov ali bežali pred pošastjo, a so igre po svoje prav zanimive, tudi zaradi nenavadnega "satelitskega" igralnega vmesnika. Pomnilnika je 56 MB, na vgrajeni karti pa so podatki o krajih in večjih cestnih povezavah za Evropo (večja mesta so pokrita celo na globalni ravni). Za Slovenijo to sicer pomeni, da so pokrite vsaj avtoceste, za natančnejšo navigacijo pa bo treba namestiti kakšno boljšo karto. Ker so za Garminove GPS naprave na voljo tudi karte AdriaRoute, ki zelo natančno pokrivajo Slovenijo (z ulicami, hišnimi številkami in drugimi podatki), je možnost nadgradnje vsaj za Slovenijo med boljšimi. Omenimo še, da naprava hkrati zajema signal prek 12 kanalov, podpira pa tudi sisteme za izboljšanje natančnosti WAAS in EGNOS, vendar ne na posebnem kanalu, kot je to primer pri npr. Magellanovih ročnih navigatorjih. Deklarirana natančnost okoli 15 metrov je tako sicer zadovoljiva, a ne v vrhu natančnosti.

Garmin GPSMAP 60C

Vrsta: Ročni navigator GPS.

Prodaja: Autronic, (01) 530 38 16, www.autronic.si.

Cena: 128.280 tolarjev.

Za: Velik barvni zaslon, osvetljene tipke, dodatne možnosti, vodoodpornost.

Proti: Manj pregledni menuji, opazna poraba energije, reflektiven zaslon, cena.

Garmin iQue 3600

Ročni računalnik iQue 3600, ki ga ponuja podjetje Garmin, temelji na operacijskem sistemu PalmOS 5.2.1 Garnet, vgrajen pa ima tudi sprejemnik GPS. Procesor je 200 megaherčni Dragonball, pomnilnika je 32 MB, razširiti pa ga je mogoče z dodatnimi pomnilniškimi karticami SD/ MMC. Priložena je zbirka zemljevidov za Evropo (z mesti), na kateri pa je poudarek na naših evropskih bratih, medtem ko je Slovenija tudi tu neslavno ,,izvisela". No, sicer zbirke niti nismo mogli namestiti na naš preizkusni računalnik, saj je namestitveni program ves čas trdil, da ne uporabljamo originalnega CDja. Očitno še ena zaščita, ki preglavice povzroča predvsem pravim kupcem, medtem ko piratske različice ponavadi itak obidejo vse tovrstne poskuse preprečevanja rabe nelegalno kopirane programske opreme. Ob rabi funkcije GPS uporabnik odpre zložljivo anteno na zgornjem delu ohišja, ki služi za sprejem signala. GPS deluje z dvanajstimi kanali in podpira tudi WAAS, ki natančnost iz približno 15 metrov napake poveča na manj kot 3 metre. Je pa osveževanje lokacije dokaj počasno in tudi zelo občutljivo na ,,senčne" lege, ki jih predvsem v mestu ne manjka. Programska oprema Que je enostavna za razumevanje in uporabo in omogoča hitro iskanje različnih lokaciji ali zanimivih točk, ustvarjanje načrtov poti, iskanje najprimernejše ure za ribolov,... Kot dodatna funkcija ročnega računalnika se GPS izkaže kot zanimiva posebnost, vendarle pa so zmogljivosti (predvsem natančnost in hitrost)bolj omejene kot pri pravih ročnih navigatorjih.

Garmin iQue 3600

Vrsta: Ročni računalnik z vgrajenim GPS sprejemnikom.

Prodaja: Autronic, (01) 530 38 16, www.autronic.si.

Cena: 181.440 tolarjev.

Za: Pravi ročni računalnik, široke možnosti, nadgradljivost..

Proti: Nenatančen in počasen GPS modul, v osnovi ni zemljevida Slovenije.

Globalsat BT-338

Bluetooth sprejemniki so namenjeni rabi s prenosnimi računalniki, ročnimi računalniki pa tudi mobilnimi telefoni. Globalsatov BT-338 je eden najzmogljivejših takih sprejemnikov, odlikuje pa ga predvsem izredna natančnost določanja položaja, tudi če smo v zahtevnejšem okolju - npr. v mestu, gostem gozdu, ozki soteski ipd. Uporablja nabor čipov Sirf Star III, ki je bil izdelan posebej za majhno porabo energije, in visoko zmogljiv sprejem signala GPS. Tako deluje na kar dvajsetih kanalih, podpira pa tudi sprejem signala iz satelitov za izboljšano natančnost navigacije WAAS in EGNOS. Ker gre za klasično bluetooth napravo, je povezovanje dokaj enostavno - brez večjih težav smo ga povezali z računalnikom, ročnim računalnikom in celo mobilnim telefonom. Pri tem smo ga uporabili kot GPS sprejemnik za Simobilov Si Navigator in natančnost navigacije je postala bistveno boljša, osveževanje pa bistveno hitrejše kot ob uporabi enega od standardnih sprejemnikov, ki jih operater prilaga svojim paketom. Vsekakor eden boljših sprejemnikov na trgu.

Globalsat BT-338

Vrsta: Brezžični bluetooth sprejemnik GPS.

Prodaja: Autronic, (01) 530 38 16, www.autronic.si.

Cena: 42.000 tolarjev.

Za: Zelo natančen tudi v zahtevnih razmerah, enostavna raba, deluje tudi z mobilnimi telefonom.

Proti: Skromna priložena programska oprema.

Magellan Explorist 210

Model 210 je precej majhna navigacijska naprava GPS, toda s precej dobrimi tehničnimi lastnostmi. Tako hkrati zajema 14 kanalov; 12 je namenjenih satelitom GPS, dva pa sistemoma za izboljšanje natančnosti navigacije EGNOS ali WAAS. Napaka pri lociranju je ob rabi satelitov GPS večinoma manjša od sedem metrov, če smo v dosegu EGNOS ali WAAS, pa celo manjša od treh metrov. Ohišje je iz kombinacije plastike in gume, ljubitelje vodnih športov pa bo razveselilo to, da je odporno proti močnejšim curkom. Upravljalni del obsega sedem tipk, osma je hkrati tudi majhna krmilna palica. Ob strani sta še tipki za vklop naprave in dodatne osvetlitve zaslona rdečkaste barve. Ta je sicer sivinski, prikazati pa zna štiri odtenke v ločljivosti 160 × 122 pik. Kakovost prikaza je sicer dokaj povprečna, a še vedno dovolj dobra za navigiranje po zemljevidih brez prevelikega števila podrobnosti. Menuji obsegajo vse osnovne funkcije za navigiranje, tu pa so še podpora ribi

Magellan Explorist 210

Vrsta: Ročni navigator GPS.

Prodaja: Geoservis, (01) 586 38 30, www.navigator.si.

Cena: 57.600 tolarjev.

Za: Enostavno upravljanje, odporen proti curkom vode, natančen, majhen.

Proti: Slabši zaslon, počasni menuji, v osnovi nima slovenskega zemljevida.

Magellan Explorist 600

Tudi ta raziskovalec je prijetno majhnih mer in ima dobro oblikovano ohišje, ki se lepo prilega roki in je odporno proti močnejšim curkom vode. Poleg tega ga odlikuje dober barvni zaslon, ki je tudi pri močnejši osvetlitvi lepo viden. Kot večina Exploristov hkrati sprejema do 14 kanalov; 12 je namenjenih satelitom GPS, dva pa podpori EGNOS ali WAAS. Natančnost je enaka kot pri drugih Exploristih - manj kot sedem metrov napake pri rabi le GPS in manj kot tri metre, če uporabljamo tudi korekcijska satelita. Napravo je enostavno uporabljati, za to je na voljo sedem tipk in osma, ki je tudi krmilna palica. Za vklop raziskovalca ali dodatne osvetlitve zaslona sta ob strani nameščeni še dve tipki. Menuji so pregledni, s solidnim izborom možnosti. Pomnilnika je 16 MB, vgrajeni 8 MB zemljevid pa se konča na naši severni in zahodni meji. Pomnilnik je sicer mogoče razširiti s pomnilniškimi karticami SD. Z računalnikom ga povežemo prek posebnega kabla USB, ki ga privijemo na kontakte na hrbtni strani naprave, smo pa ob povezovanju imeli veliko težav, da je računalnik napravo pravilno prepoznal. Posebnost modela 600 je gotovo tudi vgrajeni trismerni kompas; to pomeni, da Explorist 600 vedno kaže pravo smer neba, tudi če ga uporabljamo pod kotom. Poleg tega zna prikazati tudi podatke o temperaturi in pritisku, iz tega pa določiti tudi barometrično višino. Vsekakor funkcije, ki se bodo še najbolje obnesle v ljubiteljskem letalstvu, padalstvu in podobnih športih.

Magellan Explorist 600

Vrsta: Ročni navigator GPS.

Prodaja: Geoservis, (01) 586 38 30, www.navigator.si.

Cena: 125.988 tolarjev.

Za: Enostavno upravljanje, kakovosten barvni zaslon, vodoodpornost, hitrost in natančnost, ima kompas in barometer.

Proti: V osnovi nima slovenskega zemljevida, cena.

Magellan Explorist XL

Magellanov Explorist XL si je zadnjo oznako gotovo prislužil tudi s svojo velikostjo, saj komajda še lahko govorimo o zares prenosnem modelu - še posebej v primerjavi z drugimi Magellanovimi modeli Explorist, ki so po velikosti večinoma primerljivi z mobilnimi telefoni. No, velikost vendarle prinaša tudi določene prednosti. Največja je vsekakor zelo velik in pregleden barvni zaslon LCD, ki je dobro viden tudi, ko nanj pada sončna svetloba. Ohišje je obdano z gumo in daje občutek, da prenese tudi večje obremenitve. Poleg tega je odporno proti vodi, zato je primerno tudi za ljubitelje vodnih športov oziroma navigacijo po vlažnem terenu. Upravljalni del obsega sedem tipk in osmo, ki je hkrati tudi majhna krmilna palica, s katero se pomikamo po zemljevidu ali menujih. Tako tipke kot krmilna palica so precej mehke, zato jih ni ravno najprijetneje uporabljati. To še posebej velja za pritisk na krmilno palico, saj namesto potrditve hitro zdrsimo na kakšno drugo izbiro. Ob straneh ohišja sta še tipki za vklop naprave in vklop osvetlitve zaslona.

Menuji niso ravno prepredeni z možnostmi, zato so precej pregledni. Tu so možnosti za iskanje ali določanje zanimivih točk, ustvarjanje in opazovanje poti (tudi glede na višinske razlike), orodja za najboljši čas ribarjenja ter menjave dneva in noči, merjenje površine področja in upravljavec za sledenje, določanje poti, merjenje hitrosti, smeri in oddaljenosti od cilja, nastaviti pa je mogoče tudi različna opozorila.

Zmogljivost naprave je mogoče večati z dodatnimi pomnilniškimi kartami SD/MMC. To pomeni, da je mogoče napravo izdatno založiti z različnimi zemljevidi. V Magellanu se sicer hvalijo s tem, da se v osnovnih 64 MB pomnilnika skriva zemljevid s prometnimi potmi in kraji celotne Evrope, a se izkaže, da se Evropa tudi tokrat konča na mejah Avstrije, Nemčije in Italije. Od tam naprej ni niti osnovnih cestnih povezav, le še (zelo netočno postavljene) točke glavnih mest. Za kaj več je treba napravo oskrbeti z dodatnimi zemljevidi. Naprava GPS lahko hkrati uporablja kar štirinajst kanalov: dvanajst zajema podatke iz satelitov GPS, dva pa sta namenjena izboljšanju natančnosti prek evropskega sistema EGNOS oziroma ameriškega sistema WAAS. Natančnost naprave in tudi hitrost, s katero najde vidne satelite, je odlična. Med preizkušenimi modeli celo najboljša, predvsem kar zadeva hitrost iskanja satelitov, kadar pridemo iz sence. Ob tem se je Explorist XL tudi najbolje znašel v razmerah, ko je bila navigacija težavnejša (v mestu, gozdu ipd.). Uradna navedba o natančnosti je sicer boljša od sedmih metrov ob rabi le GPS in manj kot tri metre, kadar uporabljamo tudi korekcijska kanala.

Magellan Explorist XL

Vrsta: Ročni navigator GPS.

Prodaja: Geoservis, (01) 586 38 30, www.navigator.si.

Cena: 147.000 tolarjev.

Za: Enostavno upravljanje, velik barvni zaslon, odpornost proti curkom vode, hitrost in natančnost.

Proti: Velikost, cena, neprijetne tipke, v osnovi nima slovenskega zemljevida.

Sanav BT-48P

Sprejemnik GPS za povezovanje z bluetooth napravami je precej majhnih mer, odlikuje pa ga dokaj velika natančnost lociranja, saj uporablja kar 16 kanalov, podpira pa tudi izboljšanje natančnosti prek sistemov WAAS in EGNOS. Primeren je za rabo s prenosnimi računalniki ali ročnimi računalniki, s Si Navigatorjem pa ga, denimo, nismo mogli uporabljati, saj ga program ni znal uporabljati. Žal je naprava kar občutljiva za razne sence, ki motijo signal GPS. To zelo vpliva na točnost navigacije, manj zadovoljni pa smo bili tudi s hitrostjo, s katero posodablja podatke o položaju sprejemnika.

Sanav BT-48P

Vrsta: Brezžični bluetooth sprejemnik GPS.

Prodaja: Geoservis, (01) 586 38 30, www.navigator.si.

Cena: 54.684 tolarjev.

Za: Dokaj natančen, enostavna raba.

Proti: Precej občutljiv za motnje, počasen.

Sanav G-19B

Naprave GPS sicer le sprejemajo signale iz navigacijskih satelitov, Sanav G-19B pa zna te podatke tudi pošiljati mobilnim telefonom GSM. Naprava je torej namenjena predvsem sledenju, zaradi majhnosti pa jo je mogoče uporabiti za različne namene - za sledenje avtomobila, čolna, sporočanje položaja ob potovanju ali celo za nadzor ljudi. Seveda moramo vanjo vstaviti delujočo kartico SIM, ta pa zna potem na izbranem časovnem intervalu od dveh do sto dvajset minut pošiljati kratka sporočila SMS s podatki o položaju, času, hitrosti in smeri gibanja sprejemnika na največ tri številke po izboru. S pomočjo ustreznega sporočila lahko o položaju poizvemo tudi tako, da pošljemo sporočilo napravi iz drugega telefona, tipka za paniko pa v trenutku pošlje sporočilo izbranim številkam. Nastavljamo jo tako, da jo prek kabla USB povežemo z računalnikom, priložena pa je ustrezna programska oprema. G-19B hkrati uporablja kar 16 kanalov (teoretično, v praksi je toliko satelitov le redko vidnih), zato je natančnost naprave precej dobra, tudi v zahtevnejših okoljih. Seveda pa tudi ta naprava odpove v zaprtih prostorih, tako da boste svoj objekt motrenja zaman iskali, ko je v kakšni stavbi ali zunaj dometa signala GSM. Zaskrbljene starše bo od nadzorovanja otrok verjetno odvrnila tudi cena, ki presega 130 tisočakov.

Sanav G-19B

Vrsta: Sprejemnik GPS in oddajnik GSM za sledenje.

Prodaja: Geoservis, (01) 586 38 30, www.navigator.si.

Cena: 132.664 tolarjev.

Za: Možnost nadzorovanja, natančnost, enostavna raba.

Proti: Odpove v zaprtih prostorih ali kadar ni signala GSM, cena.

Sanav GM-66-USB

Gre za modul, ki je namenjen povezavi z računalnikom prek vmesnika USB, tako da ga lahko uporabljamo z različnimi navigacijskimi programi (tudi s Telefonskim imenikom Slovenije ali z Interaktivnim Atlasom Slovenije). Glede na to, da namizne računalnike prestavljamo le redkokdaj, bo računalnik bržkone prenosen, s tem pa v bistvu postane pravi navigacijski stroj. Raba je preprosta: po namestitvi gonilnikov je treba le poiskati številko zaporednih vrat, ki jih operacijski sistem določi napravi. Natančnost delovanja ni nič kaj impresivna. Majhno število kanalov (le trije) je verjetno razlog za to, da je pravzaprav dokaj slaba. Na ljubljanskih ulicah je bilo odstopanje od dejanskega in izmerjenega položaja tudi več sto metrov, to pa je za natančno iskanje lokacij (torej navigiranje po ulicah) praktično neuporabno. Bolje se obnese v bolj odprtih razmerah, denimo med vožnjo po odprtih cestah.

Razlika med dejansko in izmerjeno lokacijo sprejemnika je pri modelu GM-66-USB velika. Spodnji krog označuje rezultate, ki jih je podajal sprejemnik, gornji pa dejansko lokacijo sprejemnika.

Sanav GM-66-USB

Vrsta: Sprejemnik GPS za priključitev na računalnik.

Prodaja: Geoservis, (01) 586 38 30, www.navigator.si.

Cena: 35.880 tolarjev.

Za: Enostavno upravljanje, kakovosten barvni zaslon, vodoodpornost, hitrost in natančnost, kompas in barometer.

Proti: Majhna natančnost, občutljivost za sence, ni brezžičen.

http://monitor.si/datoteke/Monitor-GPS_3_2006.pdf

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki