Testi / Avtor - Arnold Marko

Lovci na tok

Spletne strani so prepredene z različnimi vsebinami, tako besedilnimi kot grafičnimi, zvočnimi in video. Slednje so postale zanimive predvsem v zadnjih letih, ko so širokopasovni dostopi dosegljivi tudi povprečnemu uporabniku spleta. Ker pa gre pogosto za vsebine, ki jih avtorji ne želijo dati vsakomur prosto na razpolago, se z različnimi pristopi onemogoča enostavno prenašanje teh vsebin na disk domačega računalnika. Najpogosteje snovalci spletnih strani v ta namen skrivajo pravi spletni naslov datotek z video (ali drugimi) vsebinami za kakšnim vmesnim naslovom, v še bolj "prebrisanih" primerih pa tudi za javansko kodo ali v kodo ActiveX. Seveda pa se zgodi, da bi si kak posnetek kljub tem zvijačam želeli imeti v domačem računalniku, pa četudi le zato, da ne bi vedno znova čakali na to, da se kak filmček naloži s spletne strani, ali pa morda zato, da bi ga zgolj pokazali kakšnemu prijatelju. O legalnosti takega "presnemavanja" so se v okvirih razpisali drugi, tu pa bomo prerešetali možnosti, da te vsebine čim uspešneje prenesemo, ne glede na to, kje jih najdemo.

Veliki preizkusi

Objavljeno: 31.1.2006 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Januar 2006
Kodak Easyshare LS755

Kodakov Easyshare LS755 ima kovinsko in zato nekoliko "drseče" ohišje. Za boljši prijem naj bi rabila še dodatno nameščena kovinska plošča, a k temu prispeva bore malo, tako da oprijem ni najboljša lastnost tega aparata. Nekoliko moteča so tudi vratca litijevega akumulatorja, ki se odprejo že ob malo močnejšem dotiku. Na hrbtni strani ohišja je bolj malo prostora za držanje, predvsem pa ga ni za palec, da bi lahko z njim upravljali. Večino prostora zasede zaslon. LS755 ima kar 63 mm barvni LCD, ki je odlične kakovosti, z zelo ostro sliko in dobrimi barvami, tudi pri močni svetlobi pa je slika še vedno dobro vidna. Tu sta še tipki za zumiranje, tipka za pregledovanje posnetkov in upravljalni del, ki ga sestavlja smerna tipka. Prek nje imamo dostop tudi do bliskavice, makra, kompenzacije osvetlitve in še ene funkcije, ki jo določimo sami. Tipka je čudne pravokotne oblike, ker pa je le malo izbočena, jo je zelo težko pritisniti. Menuji so prozorni, tako da takrat, ko jih uporabljamo, še vedno vidimo izrez. V samodejnem načinu ponujajo bore malo možnosti.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 8.12.2005 00:37 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2005 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Vse težave jamstev

Predstavljajte si, da se lepega dne odločite kupiti prenosni MP3 predvajalnik. Ravno ste si na tak ali drugačen način nabrali lep kupček CDjev z glasbo v zapisu MP3 (upamo, da legalno), vaš stari prenosni magnetofon pa že dolgo ni več tisto, kar bi vas zares razveseljevalo, kadar potujete naokoli. Saj ne, da bi predvajalnik potrebovali ves čas, potrebujete ga občasno, ko - recimo - potujete k domačim, na drugi konec Slovenije, ponavadi z vlakom. Ker ste "napredni" in vam spletna ponudba ni tuja, se odločite, da boste preverili ponudbo spletnih trgovcev in izbrali model, ki, vsaj po specifikacijah sodeč, za svoj denar ponuja največ. Prebijete se skozi množico bolj ali manj posrečenih ponudb in slednjič pri enem bolj znanih trgovcev, za katerega veste, da je že lep čas navzoč tudi v spletu in od katerega ste že kupovali (in niste imeli slabih izkušenj), izberete model, ki vam vsaj na videz najbolj ustreza. Naročite napravo in ta dejansko prispe z le majhno zamudo na vaš naslov. Po prvem razočaranju, ko ugotovite, da naprava ni videti niti približno tako dobro kakor na reklamnih slikah, temveč je veliko bolj "plastična" in so ji priložene zelo slabe akumulatorske baterije, ki se tudi zelo zmedeno polnijo, saj se polnijo, dokler naprave ne odklopite od polnilca (pa če so polne, prepolne ali prazne), se nekoliko razočarani sprijaznite s tem, da od poceni naprave pač ne morete pričakovati več (in da naročanje na daljavo pač težko razkrije celotno "resničnost" naprave, ki jo kupujete). "Samo, da dela," si rečete in odložite napravo nekam v kot, da bi vam bila na voljo v tistih trenutkih, ko jo pač potrebujete.

Preizkusi

Objavljeno: 19.11.2005 17:39 | Avtor: Arnold Marko | Monitor April 2004
Canon Ixus i

Ixusi so precej priljubljeni in trdno izdelani žepni modeli, ki jih izdeluje Canon in so postali znani po svoji velikosti, ki približno ustreza velikosti škatlice cigaret, pa kljub temu ponujajo dokaj dobro zmogljivost in optične povečave. Svojo ponudbo je Canon pred kratkim dopolnil tudi z nekoliko manj zmogljivim Ixusom i. Za razliko od drugih modelov "i" namreč nima objektiva z optično povečavo, temveč je uporabljen objektiv s fiksno goriščno razdaljo, ki je nekoliko manj širokokotna, kot bi si morda želeli, saj ustreza goriščni razdalji 39 milimetrov v formatu leica. Kljub temu objektiv ob vklopu še vedno nekoliko izstopi iz ohišja (a zares hitro). Objektiv lahko ostri na razdalji od le 3 centimetre naprej, zato ne preseneča, da aparat niti nima posebnega makro načina. Zasnova seveda omogoča, da je Ixus i najmanjši med Ixusi, ni pa tudi najmanjši med žepnimi modeli, saj so recimo Pentaxi kljub optični povečavi manjši. Tipalo je enako kot pri modelu Ixus 400; gre za CCD z diagonalo 1/2,5 palca, ki izkorišča od 3,9 od 4,1 milijona svetlobnih elementov. To je dovolj za slike ločljivosti 2272 × 1704, kot alternativa pa so na voljo še ločljivosti 1600 × 1200, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Ročnih nastavitev je zelo malo, lahko določimo občutljivost delovanja tipala (ISO 50, 100, 200 ali 400), kompenziramo osvetlitev (-2EV do +2EV), določimo način merjenja osvetlitve (lahko "oceni" celotno sliko, upošteva le osrednje območje ali le središčno točko)) in izbiramo področje samodejnega ostrenja (tudi ta Canon lahko sam išče objekte v ospredju na petih področjih, lahko pa za ostrenje določimo tudi središčno področje). Z Ixusom i je mogoče tudi posneti do tri minute dolge filme v ločljivosti 320 × 240 pik.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 13.11.2005 10:53 | Avtor: Arnold Marko | Monitor April 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Olympus C-7070 Wide Zoom

C-7070WZ nadaljuje tradicijo Olympusovih modelov zmogljivega razreda kompaktnih digitalnih fotoaparatov. Tipalo sodi v razred 7 MP, tako da je največja ločljivost snemanja kar 3072 × 2304 pik, na voljo pa so praktično vse vmesne ločljivosti do velikosti VGA (640 × 480 pik). Slike zna zapisovati v zapisu JPEG, TIFF ali kot neobdelane "surove" (RAW) podatke. Kot pomnilniški nosilec uporablja kartice xD ali Compact Flash II, torej podpira tudi mikrodiske. Ohišje je že kar konkretno veliko, predvsem je zelo visoko, je črne barve in omogoča zelo dober prijem, saj ima precej odebeljen rob in ob strani nedrsečo prevleko.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 31.10.2005 15:08 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Oktober 2005 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Kodak C300

C300 je namenjen manj zahtevnim fotografom, saj je zasnovan skrajno preprosto. V plastično ohišje, ki precej drsi in ne omogoča dobrega oprijema, je vgrajen objektiv s fiksno goriščno razdaljo, ki je enaka 37 mm v formatu leica. Svetlobna jakost je skromnih 4,5, ostri pa od 80 cm naprej. Makro načina ne pozna. Tipalo zajema slike s 3,2 milijona svetlobnih elementov, pozna pa le eno ločljivost, 2096 × 1560 pik. Slike se zapisujejo v 16 MB notranjega pomnilnika, uporabiti je mogoče tudi kartice SD/MMC. Ročnih nastavitev praktično ni, lahko le kompenziramo delovanje osvetlitvene avtomatike med -2EV in +2EV v korakih po 0,5EV. Ni niti ročnega določanja temperature bele niti česa drugega.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 31.10.2005 15:08 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Oktober 2005 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Kodak Easyshare DX7630

Eden zmogljivejših Kodakov je model Easyshare DX7630. Ohišje je izdelano iz kombinacije temno in svetlo sive umetne mase, ob strani pa ima odebeljen rob za boljši prijem. Blizu držala je postavljena bliskavica, tako da jo je mogoče ob neprevidni rabi hitro prekriti s kazalcem. Na vrhnjem delu je stikalo za zumiranje, ki ima na sredini tudi sprožilec, blizu pa so še tipke za vklop hitrega zaporednega slikanja, makra ali slikanje panoram ter način delovanja bliskavice. Zumiranje je zelo počasno in poteka v korakih.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 31.10.2005 15:07 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Oktober 2005 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Ko zasvetijo veliki

V Monitorju smo v zadnjem času sicer več pozornosti posvetili ultra lahkim digitalnim projektorjem, ki so danes vsaj v smislu hitrosti razvoja in napredka v miniaturizaciji najbolj zanimiv izdelek na trgu digitalne projekcije, a se veliko dogaja tudi pri tistih modelih, pri katerih se izdelovalci bolj posvečajo velikim svetlobnim tokovom, dobri opremljenosti s številnimi priključki za vse vrste virov, razširljivosti in dodatnimi lečami, možnosti povezave v omrežja in tako naprej, medtem ko so velikost, teža in s tem povezana prenosljivost drugotnega pomena. Ti projektorji sicer večinoma niso nikakršne velikanske naprave, kakor je za zmogljive projektorje veljalo pred časom, v primerjavi z ultra lahkimi modeli pa so seveda pravi velikani.

Veliki preizkusi

Objavljeno: 24.10.2005 20:11 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2004
Kodak Easyshare DX6430 in DX6440

Kodak se je kar nekako specializiral za izdelovanje fotoaparatov za manj zahtevne uporabnike. Med bolj zmogljive tovrstne modele v njihovi ponudbi sodita Easyshare DX6430 in DX6440. Razlika med obema modeloma je v tem, da ima model DX6440 tipalo, ki izkorišča 4 milijone svetlobnih elementov (ločljivost slike 2304 × 1728), medtem ko tipalo modela DX6430 izkorišča le 3,12 milijona svetlobnih elementov (ločljivost slike 2032 × 1536). Slike se sicer zapisujejo v 16 MB notranji pomnilnik (kar je nasploh lastnost Kodakovih digitalnih fotoaparatov) ali na dodatno kartico vrste SD/ MMC. Kot alternative ločljivosti lahko izberemo tudi ločljivosti 1600 × 1200 pik ali 640 × 480, DX6440 pa ima na voljo tudi ločljivost v razmerju 3 : 2 ali 2304 × 1536 pik. Kakšna dodatna vmesna "spletna" ločljivost (npr. 1280 × 960 ali 1024 × 768) bi vseeno kdaj prišla prav. Mimogrede, fotoaparat za povezovanje z računalnikom uporablja vmesnik USB 2.0, to pa omogoča precej hitro prenašanje slik v računalnik.

Digitalni fotoaparati

Objavljeno: 22.10.2005 12:24 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
Digatilizacija diapozitiva

Optični bralniki fotografskega filma še vedno povezujejo analogno in digitalno fotografsko tehnologijo. Še pred nekaj leti so bili praktično edini način za kakovosten prenos diapozitivov in negativov, posnetih z analognimi fotoaparati, v digitalno obliko. Resda so na trgu že dolgo na voljo številni namizni optični bralniki, ki že v nižjem cenovnem razredu ponujajo zadovoljivo kakovost branja papirnih predlog, a kakovosti, ki jo zagotavljajo namenski bralniki za diapozitive in negative, ne dosegajo. Eden od razlogov za to je tudi vmesna stopnja - razvijanje fotografij na fotografskem papirju.

Veliki preizkusi

Objavljeno: 16.10.2005 14:23 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Januar 2004