Vzpon umetne inteligence korenito spreminja anatomijo svetovnega spleta
V svetu informacijske tehnologije smo priča tihi, a izraziti transformaciji, ki jo poganja neustavljiv razvoj umetne inteligence. Podatki podjetja Backblaze, specializiranega za hrambo v oblaku, razkrivajo, da se narava internetnega prometa spreminja ne le kvantitativno, temveč predvsem strukturno. Tradicionalni vzorci spletnega prometa, ki so desetletja temeljili na razpršenosti in velikem številu posameznih uporabnikov, se pod vplivom algoritmov za strojno učenje umikajo masivnim, usmerjenim podatkovnim tokovom.
Analiza prometa kaže na vzpon tako imenovanih »neokloud« ponudnikov – specializiranih ponudnikov računalništva v oblaku, ki so svojo infrastrukturo prilagodili potrebam umetne inteligence. Ti akterji niso le novi na trgu, temveč so katalizatorji novega načina prenosa podatkov. Namesto milijonov kratkih interakcij z različnih IP-naslovov, značilnih za običajno brskanje po spletu ali uporabo aplikacij, AI-promet zaznamujejo izjemno obsežne prenose in dolgotrajne povezave med omejenim številom končnih točk.
Središče te revolucije je trenutno na vzhodni obali Združenih držav Amerike, kjer je koncentracija tovrstne infrastrukture največja. Medtem ko zahodni del države še vedno odraža klasično internetno sliko z veliko raznolikostjo uporabnikov, se na vzhodu, predvsem v Virginiji, oblikuje novo digitalno jedro. Tu se ogromne količine vizualnih in tekstovnih podatkov stekajo v procesne centre, kjer služijo za urjenje kompleksnih modelov. Ti procesi zahtevajo neprekinjen in izjemno hiter pretok informacij, kar podjetja sili v uporabo zasebnih optičnih povezav namesto javnega interneta.
Ta prehod na visoko koncentriran promet prinaša tudi koncept »podatkovne gravitacije«. To je pojav, pri katerem ogromne količine shranjenih informacij neizogibno privlačijo procesno moč in omrežna vozlišča. Rezultat je vse tesnejša integracija med hrambo podatkov, njihovo obdelavo in omrežno infrastrukturo. To pomeni, da se celotna arhitektura prihodnjih omrežij prilagaja potrebam umetne inteligence, kar bi lahko dolgoročno pomenilo konec interneta, kot smo ga poznali doslej.
