Nekateri prenosniki so na videz čisti in prijazni, drugi zadržani in učinkoviti, MSIjev GX 620x pa je vsekakor oster in nevaren. Ohišje iz črnega brušenega aluminija in z živo rdečimi dodatki bi brez težav nosilo značko kakega butičnega izdelovalca športnih avtomobilov. Razlog za tak videz je ciljna skupina uporabnikov, ki naj bi bili predvsem navdušenci nad računalniškimi igrami.
Intel je pred kratkim predstavil nov procesorski nabor, znan pod kodnim imenom Montevina. Gre za naslednika lani predstavljenega nabora Santa Rosa oziroma peti rod nabora Centrino (ki se zdaj imenuje Centrino 2). V praksi gre le za marketinško ime za kombinacijo procesorja, vezja matične plošče (chipset) in brezžičnega vmesnika, ki jih izdelovalci vgradijo v svoje prenosnike. Eden takih je tokrat preizkušeni Stylenote M730T tajvanskega izdelovalca Clevo. To podjetje je že dolgo na trgu prenosnih računalnikov, izdelujejo pa t. i. "barebone" prenosnike, kakršni so npr. avstrijski prenosniki Chili Green.
V zadnjem letu so prav vsi večji izdelovalci prenosnih računalnikov napovedali majhne, deset- ali manj palčne modele. Končno pa so njihove stvaritve začele prihajati tudi na tržne police, tako da imamo uporabniki vse več izbire. Prvi tak malček kitajskega izdelovalca Lenovo se imenuje Ideapad S10e, pri čemer "e" v oznaki nakazuje, da gre za model, namenjen evropskemu trgu, številka 10 pa označuje velikost zaslona, torej 10 palcev.
Prenosnik Compaq 8710p si že težko zasluži tako poimenovanje. Je namreč velik in težak računalnik s 17-palčnim zaslonom in je prej kot prenosni računalnik nadomestilo za namiznega. V Hewlett-Packardu so dobro izkoristili prostornost prenosnika in ga dobro opremili. Na redkokaterem prenosniku najdemo po šest vmesnikov USB. Tudi izhoda HDMI nima ravno vsak. Sicer pa so tu na voljo še vsi pričakovani vmesniki, od VGA in S-video pa do firewire, omrežne kartice in modema. Če nam ni do povezovanja z žicami, lahko uporabimo modri zob ali omrežno kartico WLAN, ki podpira standarde 802,11 a, b, g in draft-n.
To, da so računalniki, sploh prenosni, lahko tudi modni dodatki, uspešno dokazuje Dellov novi Inspiron 1525. Prenosnik dobimo v štirih različnih vzorcih, pri vseh pa je zgornja stran povsem gladka. Naš preizkušeni model je bil odet v črno barvo z nekaj elegantnimi črtami čez zunanjo stran. Vsekakor všečno in izstopajoče iz povprečja enobarvnih naprav.
Serija Tecra je pri Toshibi predstavljala poslovne prenosnike, katera poglavitna značilnost je predvsem kakovost izdelave. V ospredju sta zanesljivost in čim daljša življenjska doba. Najnovejši model te serije, A9 s podoznako 12P, je njen značilni predstavnik.
Toshibin prenosnik Satellite L40-14H je povsem značilen predstavnik vedno cenejših vstopnih modelov. Gre za napravo, temelječo na razmeroma novo poimenovanem Intelovem procesorju, imenovanem Pentium Dual Core. Ta procesor T2310 tiktaka pri frekvenci 1,466 GHz, po ceni (in tudi po zmogljivostih) pa se uvršča pod procesorje Core Duo. V podporo ima 1 GB pomnilnika, v današnjih razmerah (in za priloženi operacijski sistem Vista Home Premium) bi si vendarle želeli malo več.
Toshibin elegantni prenosnik Satellite Pro U300 se na slovenskih straneh oglašuje kot "ultraprenosnik". Razlog za to je seveda njegova sorazmerno majhna teža, saj tehta slaba dva kilograma (oziroma natančno 1,99 kg). Povod za prenosljivost je 13,3-palčni zaslon TruBrite, ki pa se na močnejši svetlobi ne obnese najbolje, saj v njem vidimo preveč odseva. Drugače se obnese dobro, premore pa ločljivost 1280 × 800 pik. Prenosnik deluje zelo dobro, vsaj dokler ga ne primemo v roke; takrat pa opazimo negativno stran nižanja teže. Plastična masa na desni strani prenosnika se prav neokusno upogiba, krivec pa je predvsem optična enota DVD. Zaradi nizke teže so izbrali razmeroma nizko enoto, ki bi potrebovala še nekaj več ojačitve. A v Toshibi so nad njo vgradili še režo Express card, ki položaj še poslabša.
MSI oglašuje svoj Megabook VR 600x kot najboljšo izbiro za prvi prenosnik, uvršča pa ga v svoj cenejši razred. Na to kaže tudi izbira procesorja. Gre za Intelov Celeron M 440, ki deluje s taktom 1,83 GHz. Procesor je zasnovan na Intelovi seriji Core Solo, od katere se razlikuje po polovičnem drugonivojskem pomnilniku L2 in temu, a nima varčevalne tehnologije SpeedStep. V preizkušenem prenosniku ga podpira 2 GB pomnilnika, kar je za ta razred nadpovprečno in vsekakor dobrodošlo.
Lenovova serija prenosnikov N (ne gre torej za Thinkpade) naj bi združevala zmogljivosti in širok zaslon z ugodno ceno. Po prvem vtisu sodeč, jim je kar uspelo. Z oblikovanjem prenosnik resda ne bo pritegoval pogledov, ker deluje skoraj dolgočasno, je pa zato izdelava res kakovostna. Še najbolj nas je navdušila tipkovnica, tu je Lenovo (kot pred njim IBM) še vedno pred konkurenco. Škoda le, da sta še vedno zamenjani tipki "Fn" in "Ctrl" v spodnjem levem kotu, kar bo motilo predvsem uporabnike, ki veliko uporabljajo bližnjice na tipkovnici. Prenosnik premore tudi spletno kamero ločljivosti 1,3 MP in bralnik prstnih odtisov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
