Acerjev model Aspire 5310 meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je cena poglavitno vodilo pri nakupu prenosnika. Navzven se to ne pozna, saj uporablja enako ohišje kot nekateri drugi, zmogljivejši modeli iz serije Aspire. To je lično oblikovano, zunanjost je črna, notranjost pa bela, opazimo pa tudi nekaj manjših oblikovalskih podrobnosti.
Dell oglašuje model Latitude D630 kot prenosnik z idealnim razmerjem med zmogljivostjo in mobilnostjo. Ali, v prevodu, kot prenosnik s štirinajstpalčnim zaslonom in zmogljivim Intelovim procesorjem Core 2 Duo, ki bije pri taktu 2,2 GHz. K prenosljivosti pripomore tudi razmeroma majhna teža, le 2,3 kilograma.
Lenovova serija prenosnih računalnikov Thinkpad je namenjena predvsem poslovnim uporabnikom, podserija T pa obljublja najboljše razmerje med zmogljivostjo in prenosljivostjo. Novi modeli, kakršen je tokrat preizkušeni T61, so že opremljeni z najnovejšim Intelovim procesorskim naborom, imenovanim Santa Rosa (i965 PM Express).
Novi model Packard Bellove serije prenosnikov Easynote meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je pomembna predvsem cena prenosnika. Odet je v sijočo črno plastiko s srebrnimi podrobnostmi, na pokrovu se ob prižigu zasveti napis Packard Bell. Hitro nam je padla v oči tipkovnica, saj ima na desni strani tudi del s številčnico. Sprva se to zdi pohvalno, a je zaradi tega tipkovnica premaknjena bolj na levo in to zna marsikaterega uporabnika motiti. Na levo je pomaknjena tudi sledna plošča; ta je dobra in velika, ob desnem robu pa je del, ki rabi za delo z drsniki. Malo slabši sta tipki pod njo, ki sta združeni v eno, motila nas je predvsem postavitev, saj je preblizu (malce preostremu) spodnjem robu prenosnika. Tipkovnica je slovenska, nad njo pa je gumb za vklop in izklop računalnika, gumb za vklop oziroma izklop brezžičnega vmesnika (802,11 a/b/g) in tipka za preklop v energijsko varčni način delovanja, imenovan "eko". Zaslon s tehnologijo Diamond View je za naš okus nekoliko preveč bleščeč, je pa zato vodoravna kotna vidljivost dobra, slabša je le v navpični smeri. Nad zaslonom najdemo vgrajeno tudi spletno kamero.
Serija prenosnikov Amilo naj bi predstavljala cenovno ugodnejše, a kljub temu zmogljive Fujitsu-Siemensove prenosnike. Amilo Pro V3205 je njen najmanjši predstavnik. Z maso manj kot dva kilograma in 12,1-palčnim zaslonom sodi med lažje prenosnike. Na prvi pogled je lično oblikovan, s kakovostno črno plastiko in srebrnim robom. Pokrov nima zatiča, v zaprtem položaju ga drži vzmet v tečajih; to še dodatno prispeva k elegantni podobi. Na prednjem robu je nekaj statusnih lučk, ki žarijo v lepi modri barvi, enako velja za statusne luči nad srebrnima gumboma za vklop prenosnika in vklop brezžične povezave. Rdeča dioda pa sije iz odprtine za priklop slušalk oziroma zvočnikov. Kakovost izdelave je načeloma dobra, opazili smo le nekam slabše vpetje zgornje plošče računalnika (ne zaslona) v vogala ob tečajih.
Kaj naj bi bil majhen prenosnik? Po naših merilih je to vsak, ki ima dvanajstpalčni zaslon in maso manjšo od dveh kilogramov. A poznamo tudi nekaj tako imenovanih mini prenosnikov, kakršen je tudi novi Flybook V33I-QLV. Ob njegovem 8,9-palčnem zaslonu so majhni, dvanajstpalčni prenosniki videti veliki, da sploh ne omenimo navadnih petnajstpalčnih prenosnikov, ki delujejo naravnost orjaško. Zaprt je primerljiv s kakšno knjigo s trdimi platnicami. Flybook je iz zelo dobre temnordeče plastike, notranjost in podrobnosti pa so srebrne barve. Za optično enoto seveda ni prostora, prav tako ni sledilne ploščice.
Fujitsu-Siemensov novi predstavnik v srednjem razredu se imenuje Amilo Pro V3545. Gre za lepo oblikovan prenosnik iz kakovostne črne plastike, s srebrnimi dodatki in belo tipkovnico. Obljublja solidne zmogljivosti za ne preveč denarja in to mu nekoliko tudi uspeva.
Toshibin najcenejši prenosnik meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je bolj kot tehnična zmogljivost in opremljenost pomembna cena. Računalnik tako uporablja razmeroma star Intelov procesor Celeron M s taktom 1,46 GHz in vključuje le 512 MB pomnilnika. Pravzaprav se ne sliši tako zelo slabo, vendar dobimo v prenosniku nameščeno Windows Visto Home Basic Edition, to pa strojne zahteve opazno zviša. Četudi gre za najosnovnejšo različico novega operacijskega sistema (mimogrede, prvo, kar opazimo, je to, da v tej različici "manjka" grafični vmesnik Aero). Tako je računalnik pri delu na akumulator (v katerem varčuje z energijo) blizu meje neuporabnosti (razen deskanja), saj je procesorski takt še dodatno znižan. Pozneje smo zaradi potreb meritev naložili operacijski sistem Windows XP Professional Edition, s katerim se je računalnik bistveno bolje obnašal.
Pri novi različici Toshibinega satelita, A100-003, gre za zelo zmogljiv prenosnik po dokaj sprejemljivi ceni. Slednje tudi zato, ker imamo zdaj dva zastopnika Toshibinih računalnikov in to je nekoliko znižalo končne cene ...
Novi model iz serije Latitude, 131L, je prvi Dellov prenosnik z AMDjevim procesorjem. A žal se ne izkaže najbolj. Kljub temu da sodi med cenejše prenosnike, smo bili razočarani nad njegovimi zmogljivostmi. Pri poslovnem indeksu Winstone 2004 se je izkazal zelo slabo, malce bolje je bilo pri večpredstavnem indeksu, a vendarle pod pričakovanji. Poleg dvojedrnega Turiona 64 X2 s taktom 1,8 GHz, imamo še 512 MB delovnega pomnilnika, čeprav si tu grafična kartica odvzame še 64 MB. Končni rezultat je torej dovolj za brskanje po spletu in nezahtevna pisarniška dela. Tudi grafična kartica ni ravno zadnji krik mode. Pri programu 3D Mark 2000 SE smo namerili rezultat 4723; to je vendarle dovolj za malce starejše igre. Čeprav ima prenosnik nalepko, ki trdi, da je "Vista Capable", je to bolj za silo kot zares.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
