Resnična uporaba generativne umetne inteligence v podjetjih zaostaja za pričakovanji

Generativna umetna inteligenca je nedvomno postala stalnica v sodobnih delovnih okoljih, vendar najnovejše ekonomske analize kažejo, da je njena dejanska uporaba precej bolj plitka od visokoletečih tehnoloških pričakovanj. Skupina ameriških raziskovalcev je preučila vpliv teh tehnologij in odkrila zanimiv razkorak med teoretičnim dosegom in vsakodnevno prakso.

Čeprav pametna orodja danes tako ali drugače dosegajo osemdeset odstotkov vseh poklicev in se dotikajo dobrih štirideset odstotkov delovnih nalog, jih v večini poklicev zares redno uporablja manj kot polovica zaposlenih. Najvišja stopnja posvojitve je pričakovano prisotna v upravljanju, financah in računalništvu, medtem ko osebne storitve ter dela, ki zahtevajo ročne spretnosti in fizično prisotnost, na tem področju močno zaostajajo.

Uradni podatki in ugotovitve raziskovalcev se hkrati ne ujemajo z optimističnimi ocenami samih tehnoloških velikanov. Razvijalci teh sistemov namreč svoje ocene prepogosto gradijo izključno na dnevnikih uporabniških klepetov, pri čemer posamezne in povsem preproste poizvedbe prehitro povežejo s specifičnimi strokovnimi opravili. To ustvarja lažen vtis o vsesplošni prisotnosti in nujnosti njihovih orodij na trgu dela, čeprav v resnici le eden od šestih poklicev dejansko presega 70-odstotno stopnjo integracije umetne inteligence.

Statistika razkriva, da pametna orodja za službene naloge trenutno uporablja 45 odstotkov odraslih, medtem ko je zanimanje v zasebnem življenju nekoliko večje in zajema 55 odstotkov populacije. Izkazalo se je, da je najmočnejši dejavnik širjenja predvsem osebna izkušnja in radovednost, saj uporabniki znanje z enega področja hitro prenašajo v nova okolja.