München si vsakih nekaj let premisli – vrača se odprta koda!
V Münchnu imajo tako do odprte kot do Microsoftovih rešitev zapleten odnos, saj mesto nenehno koleba med enimi in drugimi rešitvami. Po več kot desetletju prehajanja na Linux in milijonih evrov stroškov so prehod opustili, se vrnili na Windows in Office, sedaj pa se spet obeta prehod na Linux.
Na vrhu Open Source v Pragi je Laura Dornheim iz stranke CDU, ki je v münchenski mestni upravi svetovalka za IT, predstavljala zapleten odnos mesta do odprte kode in dosedanje dogodke. Prvi prehod na odprtokodo se je začel s koncem podpore za Windows NT 4 ob prelomu tisočletja, ko se je to zdela še zelo eksotična ideja. Leta 2013 je bil prehod bolj ali manj končan, nato pa so se politične razmere spremenile, svoje pa je prispevalo tudi Microsoftovo lobiranje.
- Nesuverena celina, 24. 2. 2026
- Odprta koda kot ključ do evropske digitalne suverenosti, 18. 1. 2026
Debian s KDE-jem in LibreOfficeom ni bil več primeren, zato so leta 2017 napovedali povratek na Windows. Migracija na Microsoftov Office je bila zaključena leta 2023, čeprav so se vmes politične razmere spet spremenile. Leta 2020 so spet začeli prioritizirati odprto kodo – čeprav je migracija z odprte kode na Office še potekala! – kar je bila tedaj že precej popularnejša rešitev. Danes, ko Evropa govori o digitalni suverenosti, pa se o smiselnosti tega pristopa nihče več ne sprašuje. München je bil le dve desetletji pred časom.
Od leta 2024 ima München pisarno za odprto kodo (OSPO), ki se ukvarja z razvojem prilagojene programske opreme. Njeni izdelki so javno dostopni na GitHubu, uporabljajo pa jih tudi v mestni upravi. Prehod izvajajo tudi na drugi programski opremi. Proxmox zamenjuje VMware in bo končan leta 2027, s čimer bodo privarčevali milijon evrov letno. Namesto programov Jira in Confluence bodo uporabljali OpenProject in XWiki, za baze bo služil PostgreSQL.
Originalni LiMux resda ni uspel, a v novi inkarnaciji odprta koda živi.
