Dogovor G7 o davku za mednarodne velikane
Skupina držav G7 se je po osmih letih dogovorila o minimalni davčni stopnji za podjetja – vsaj 15%.
Dogovor cilja predvsem na multinacionalke kot so Google, Amazon in Facebook. G7 sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada, Italija in Japonska, zraven so tudi predstavniki EU. Do dogovora so prišli po osmih letih dogovarjanja, naslednji korak pa je pritisk na druge države, denimo v okviru prihajajočega srečanja G20, kjer bosta med drugim tudi Kitajska in Rusija.
Velike multinacionalke se mojstrsko izogibajo plačevanju davkov – Amazon je v 2020 zabeležil rekordnih 44 milijard dolarjev prihodkov v EU, a so pri tem v Luksemburgu prikazali za 1,2 milijarde dolarjev izgub (!), zaradi katerih v Evropi niso plačali nobenih davkov. Pri tem gre za računovodsko premikanje izgub med različnimi poslovnimi subjekti. Tudi ena izmed njihovih indijskih podružnic naj bi v zadnjem desetletju pridelala kar za 3,46 milijard dolarjev izgub. Podobno seveda počnejo tudi druge multinacionalke - premikajo prihodke in odhodke med različnimi poslovnimi subjekti in s tem plačujejo davke tam, kjer so najugodnejši. Pri tem so velika računalniška podjetja v dodatni prednosti, ker ponujajo digitalne storitve. Microsoftova Irska izpostava (kjer upravljajo poslovanje za EU) je, denimo, sicer zabeležila zaslužek, a je za potrebe davkov prijavljena kot »rezident« britanskega teritorija Bermuda (otočkov sredi Atlantika) in tako lani ni plačala nobenih davkov.
Po novem naj bi se namesto dobička gledalo prihodke v določeni državi – torej v državi, kjer se ustvarijo. Po tej logiki bi tudi Slovenija dobila vsaj nekaj denarja od oglasov, s katerimi služita Facebook in Google, od izdelkov, kupljenih preko Amazona in od serij ter filmov, ki jih gledamo preko Netflix in drugih.
Kako se bo vse skupaj obneslo v praksi, bomo seveda še videli. 15 % sicer je razmeroma malo (vsaj v primerjavi z navadnimi davčnimi stopnjami večine držav), še vedno pa imajo ta podjetja zaposlene armade pravnikov in računovodij, katerih naloga je iskati mednarodne luknje in se izogibati plačevanju. Največja težava pa bo seveda prepričati druge države, denimo Kitajsko, Rusijo in Indijo. In Irsko.
