Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Tržni strokovnjaki so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedovali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav, saj naj bi njihove funkcije počasi, a zagotovo prevzeli digitalni televizorji. To se je dejansko tudi zgodilo, toda naš preizkus krepko več kot ducat sodobnih večpredstavnih podaljškov priča o tem, da se izdelovalci ne dajo.
Tehnološka podjetja nas skušajo na vsakem koraku prepričati, kako je tehnologija v zadnjih desetletjih izboljšala življenja ljudi. Po drugi strani pa jo za nečedne namene uporabljajo tudi brezvestne vlade držav, kriminalci in teroristi. Med »sejalci zla« so se v zgodovini vse pogosteje znašli tudi računalniki.
Rdeča nit letošnjega sejma CeBIT je bila tema »shareconomy«. Potem ko smo leta 2011 vzeli za svoje računalniške oblake, lani pa poslušali vsebine o upravljanju zaupanja, je letos napočil čas, da si storitve in aplikacije iz oblaka pridobijo potrebno zaupanje uporabnikov. Trend shareconomy, ki v slovenščini žal nima ustrezne skovanke, poudarja, da se mora širša družba bolj zavzeti za deljenje znanja, virov in oblikovati nove načine sodelovanja – v dobro vseh.
Kongres mobilne telefonije Mobile World Congress, ki se je konec februarja odvijal v Barceloni, je lep dokaz, da je telekomunikacijska industrija, še posebej njen mobilni del, še kako živa. Sejem je od prejšnjega leta neverjetno zrasel in se razširil. Mobilni operaterji so se pogovarjali s predstavniki vlad različnih držav, predstavljali in kupovali oddajne stolpe in druge tehnološke rešitve ter se čudili mobilnim aplikacijam nove generacije. Izdelovalci mobilnih telefonov pa so iskali načine, kako svoje pametne naprave prodati naslednji milijardi mobilnih uporabnikov.
Grafične rešitve so med najzaslužnejšimi za hiter razvoj računalništva. Prav zaradi njih zmorejo najrazličnejše naprave ne le prikazovati boljšo sliko in video posnetke visoke ločljivosti, temveč tudi presneto hitro računati. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje na trgu grafičnih rešitev, kateri izdelki so najbolj priljubljeni med uporabniki in kakšne novosti nam bodo v novem koledarskem letu pripravili posamezni izdelovalci.
Evropa je za izdelovalce zabavne elektronike in bele tehnike zelo pomemben trg, saj na stari celini navadno dosegajo višje prodajne cene in trgovske marže kot na drugih velikih svetovnih trgih. Prav zato nas včasih presenetijo z odločitvijo, da nekatere novosti v Evropo zaidejo šele zatem, ko so se dokazale v Aziji in ZDA. Samsung je eden prvih globalnih velikanov, ki utegne ta trend v celoti odpraviti, saj, tako trdijo evropski šefi tega podjetja, evropski potrošniki s svojim okusom in navadami narekujemo globalne trende.
Začetek leta že tradicionalno postreže s sejmom potrošniške elektronike CES, na katerem industrija digitalne zabave in razvade pokaže, čigavi inženirji so vse poletje in jesen najbolj vihali rokave ali pa imeli preprosto najboljšo zamisel oziroma najbujnejšo domišljijo. Nas so poleg tehnologij prihodnosti zanimali predvsem trendi, ki potrošnikom morebiti niso tako zelo očitni.
Praviloma velja, da če nečesa ne najdemo v spletu, tistega sploh ni. Tokrat smo poiskali nekaj "drugačnih" domačih in tujih spletnih trgovin, ki slovijo predvsem po nenavadni vsebini ali konceptu prodaje. Obenem smo preverili, kakšne so možnosti za prejem izdelka v Slovenijo, če tuja spletna trgovina blaga ne pošilja k nam.
Nakup izdelka na drugi celini je povezan z vrsto dodatnih stroškov. V najboljšem primeru je to zgolj cena pošiljanja blaga, v najslabšem pa bomo, še preden izdelek dobimo v roke, državi plačali DDV, carino in celo trošarino. Pred nakupom potemtakem velja preračunati, koliko nas bodo stali omenjeni "prispevki" v državni proračun. Dobra novica: v nekaterih primerih nas čakajo oprostitve.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
