Nakupovalna središča postajajo nekakšna svetišča potrošniške družbe, nakupovanje v njih pa svojevrsten obred, zato ni pravzaprav nič nenavadnega, da se upravljavci nekih drugih svetišč in obredov počutijo nekoliko ogroženi in si "svojega" dneva ne pustijo kar tako prevzeti. A to je že druga zgodba, s katero se bomo ukvarjali kdaj drugič. Oglejmo si, kje vse lahko v spletu zapravimo težko prislužene denarce.
To, kar sta Neckermann in Quelle za konfekcijo, je Conrad za elektroniko. Poleg klasične trgovine in kataloške prodaje ima tudi spletno trgovino, v kateri boste našli pestro izbiro najrazličnejših elektronskih naprav in sestavnih delov zanje. Tudi pri Conradu brskanje po spletnem katalogu ni tako pregledno, kakor bi si najzahtevnejši uporabniki želeli, a če papirnatega nimate pri roki ali se vam ne zdi vredno, da bi zanj odšteli tisoč tolarjev, je spletna trgovina kar dober nadomestek.
Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.
Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
V ZDA ustanavljajo novo združenje, ki bo ščitilo interese hekerjev. Med ustanovitelji so tako amaterski hekerji kot tudi profesionalci, ki se ukvarjajo z iskanjem razpok v varnosti programskih izdelkov. Poglavitni razlog za ustanovitev združenja, ki po nekaterih ciljih spominja že skoraj na sindikat, je ščitenje interesov raziskovalcev pred izdelovalci programske opreme, ki v združenju pravzaprav sploh niso zaželeni. Računalniška industrija v ZDA je namreč začela po dolgem in počez uporabljati zakone iz svežnja DMCA (Digital Millenium Copyright Act), po katerih med drugim preganjajo vdiranje v programske izdelke in javno objavljanje ranljivosti. Pred časom so zaradi tega nekega sistemskega upravitelja celo obsodili na 16 mesecev zapora in to zatem spremenili v oprostilno sodbo, a šele po prestani kazni. Jezni hekerji zdaj hočejo pravico do svobode vdiranja.
Sklepni del trilogije Gospodar prstanov pravkar polni domače kinodvorane, mi pa bomo na tokratnem spletnem sprehodu obiskali spletišča, tako ali drugače posvečena legendarnemu Tolkienovemu delu ter nekaterim drugim najbolj priljubljenim sodobnim pravljicam.
Prejšnji mesec smo na teh straneh spletno nakupovali, pri tem pa nam seveda ni uspelo obiskati prav vseh domačih spletnih trgovin. Na svojo e-knjigarno so nas na primer spomnili pri Tehniški založbi Slovenije, kjer lahko med drugim kupite tudi vseh pet delov Štoparskega vodnika po Galaksiji in zadnjo Adamsovo knjigo, Losos dvoma, ki so jo na podlagi nedokončanih kratkih besedil izdali po piščevi smrti.
O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.
Linus Torvalds je doslej v sporu med družbama SCO Group in IBM bolj ali manj molčal in se držal ob strani, zdaj pa je z javnim pričanjem opozoril sprti podjetji, da so nekatere njune trditve brez pravne podlage. SCO Group, ki je bil doslej o konkretni vsebini kršitev zelo skrivnosten, je namreč v zadnjem krogu opozorilnih pisem velikim uporabnikom Linuxa prvič predstavil seznam 65 modulov in programov v Linuxu, ki so sporni in za katere podjetje trdi, da so jih avtorji preprosto prepisali iz Unixa.
Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.
Na obzorju je nova zanimiva distribucija Linuxa. Bruce Perens, guru na področju odprte kode, je nedavno napovedal nov projekt in poskus standardizacije okolja Linux, s katerim naj bi razrešili kar nekaj težav in operacijski sistem še bolj približali podjetjem, zlati na namizju. Med drugim naj bi s tem tudi odpravili stroške za komercialne distribucije, kot sta Red Hat in SuSe. Projekt UserLinux temelji na dosedanjih izkušnjah projektov Linux Standard Base in UnitedLinux, vendar ponuja zanimivo drugačen pristop. Namesto raznolikosti možnosti, značilne za Linux, skuša standardizacijo doseči z izborom natanko ene rešitve za vsako področje rabe posebej. Za grafični vmesnik so tako izbrali Gnome, kar je med avtorji in zagovorniki sistema KDE povzročilo proteste. Podobno se lahko zgodi tudi na drugih področjih sistemskih gradnikov, to pa je na neki način v nasprotju z načeli, na katerih temelji Linux in odprta koda sploh.
Pisanje zahtevnejših namenskih programov praviloma zahteva razumevanje principov delovanja operacijskega sistema. Linux obsega orodja in notranje mehanizme, ki omogočajo dostop do pomembnih sistemskih virov in funkcij. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj ključnih besed operacijskega sistema Linux in podali zglede v programskem jeziku C.
Prejšnji mesec smo izvedljivo datoteko s prvotnih 11480 bajtov ob neokrnjeni funkcionalnosti skrčili na vsega 352 bajtov. Tokrat bomo zadevo prignali do skrajnih meja in napisali nič manj kot najkrajši izvedljiv program, kar se jih sploh da napisati za sistem GNU/Linux z zapisom ELF.
Nedavno se je na spletnih straneh Suna znašla sveža preizkusna različica standardne jave 5 (JDK 1.5.0), tokrat označena kot kandidat za dokončno različico (release candidate). Hkrati so odgovorni možje v omenjenem podjetju označili 30. september za dan končnega izida sveže jave.
Qtopia je podlaga za grafične uporabniške programe na ročnih računalnikih in mobilnih telefonih, temelječih na GNU/Linuxu. Je izdelek znanega razvijalca knjižnice QT, podjetja TrollTech. Knjižnica Qt je znana predvsem zato, ker je temelj odprtokodnega namiznega okolja KDE.
Programerjem v javi je od nedavna na voljo preprosta, a učinkovita rešitev za uporabo gruče podatkovnih strežnikov. Take gruče so še posebej primerne za spletne programe, ki so lahko zelo obremenjeni, od njih pa se pričakuje zanesljivo delovanje 24 ur na dan.
Razvoj spletnih programov zahteva korenito prenovo uporabniških vmesnikov za spletne obrazce. Microsoft je na tem področju najbolj agilen, saj je ponudil že kopico zmogljivih tehnologij, od DHTML do knjižnice Web.Forms, kot običajno pa naj bi se mu veliki met posrečil v tretje, s tehnologijo XAML, ki bo sestavni del prihajajočih Oken, ki nastajajo pod kodnim imenom Longhorn. Vendar pa je svet odjemalcev za splet precej bolj pisan in dva alternativna spletna brskalnika, Mozilla in Opera, si režeta vedno večji tržni delež. Ponudnika omenjenih brskalnikov sta se nedavno združila v lastni pobudi za izboljšavo spletnih obrazcev, ki sta jo ponudila v standardizacijo organizaciji W3C, ki skrbi za spletne standarde.
V spletu je shranjenih vedno več naših podatkov, nad njimi je težko ohraniti nadzor, pomenijo pa tudi grožnjo varnosti. Microsoft je predstavil storitev Passport, ki blaži ta problem. Liberty je odgovor drugih velikih podjetij na to storitev.
Sporočila SMS (Short Message Service) so danes povsem normalen način komunikacije, zlasti pri mlajši generaciji uporabnikov prenosnih telefonov. Prednost pošiljanja sporočil SMS je razmeroma nizka cena, slabost pa čas, potreben za pisanje sporočila - a to ni ovira, če se sporočilo pošlje z namenskim programom. Ta način obveščanja se najpogosteje uporablja za posredovanje alarmov in dogodkov na področjih procesne avtomatike, telekomunikacij in sistemske administracije.
Bolj privlačne spletne strani lahko pripravimo tudi s pomočjo samih odjemalcev.
Protokol omrežnega časa (NTP - Network Time Protocol) je sistem za usklajevanje računalniških ur v krajevnem omrežju. Protokol je začel razvijati Dave L. Mills leta 1980 in postavil temelj prvih algoritmov za časovno usklajevanje računalnikov. Trenutno sta na voljo dve osnovni različici: NTPv4 (različica 4) in poenostavljena različica protokola omrežnega časa SNTP (Simple Network Time Protocol).
Podjetja s preživelimi poslovnimi modeli znova zlorabljajo izrojeno patentno zakonodajo za svoje preživetje. SCOju se je zdaj pridružil Kodak, nekoč eno vodilnih podjetij v fotografski industriji, ki je zamudilo vlak digitalizacije. Leta 1997 so od računalniškega podjetja Wang odkupili nekatere patente, na podlagi katerih so vložili tožbo proti podjetju Sun. Nedavno je sodišče v ameriški zvezni državi New York priznalo Kodaku zmago in Sunu naložilo plačilo več kot milijarde dolarjev zaradi kršitve treh patentov v javi.
Protokol HTTPS s svojimi varnostnimi mehanizmi zagotavlja varnost med dvema točkama, WS-Security (Web Services Security) pa zagotavlja varnost od enega konca do drugega, torej vso pot med več spletnimi točkami.
Spletni brskalniki so eni najprilagodljivejših uporabniških programov. V njih lahko poganjamo že cel kup posebej prilagojenih aplikacij (web applications), z novimi tehnologijami, ki pogumno prodirajo v večino sodobnih brskalnikov, pa postajajo čedalje večja konkurenca tudi tipičnim namiznim programom, kot je npr. program za predstavitve.
Storitev omrežnega datotečnega sistema NFS (Network File System) so razvili v podjetju Sun Microsystems v 80-tih letih prejšnjega stoletja kot način deljenja skupnega datotečnega sistema, ki je nameščen na disku krajevnega strežnika, za več odjemalcev operacijskega sistema UNIX. Ta topologija računalniškega omrežja je bila tedaj pogojena predvsem z visokimi cenami diskov.
Pri razvoju informacijskih sistemov danes uporabljamo predmetne jezike. Med najbolj priljubljene sodita java in C#. Za shranjevanje podatkov uporabljamo skoraj izključno relacijske zbirke podatkov. Pri uporabi predmetnih jezikov in relacijskih zbirk podatkov pa prihaja do konceptualnih razlik pri pretvorbi podatkov iz ene oblike v drugo.
Na dinamične spletne strani danes naletimo ob vsakem deskanju po spletu. Razne dveri, iskalniki, forumi so postali stvar vsakdanje rabe. Tudi podjetja so ugotovila, da lahko močno znižajo stroške strojne in programske opreme, če za lastne potrebe uporabljajo spletne programe in se oddaljujejo od rešitev z "debelimi odjemalc"". Na voljo je neskončno odprtokodnih rešitev, ki ponujajo veliko za razvoj takih programov,pa tudi veliko končnih izdelkov. Kot platforma se največkrat omenja kratica - LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP oziroma Perl). V članku se bomo seznanili z malo bolj nenavadnim pristopom k tej problematiki.
Če se sprašujete, kako neki bi bralce svojih spletnih strani povabili, naj vam jih pomagajo soustvarjati, je morda Wiki pravi za vas. Z njim lahko vsakdo zgolj s spletnim brskalnikom ureja in soustvarja spletne strani.
Sun skuša s pomočjo Linuxa pridobiti tržni delež pri operacijskih sistemih za osebne računalnike. Linux je seveda le temelj, stavijo pa na zajeti pisarniški paket StarOffice 7 in nova orodja za omrežni nadzor, predvsem pa na agresivni cenovni model z letnimi naročninami.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
