Uvodnik MonitorPro: Popolni načrt za doseganje finančne vključenosti
Informatiki poznamo stopničasti razvoj in razvoj na preskok. V razvitem svetu hodimo po stopnicah. Te redkeje preskočimo, saj, podobno kot v vsakdanjem življenju, tvegamo poškodbe, padce, skratka, težave. V svetu telekomunikacij smo tako začeli z bakreno parico in za današnje čase smešno majhnimi hitrostmi prenosa podatkov. Vsega 300 bit/s je šlo na začetku. Celo desetletje so modemi potrebovali, da so prišli z 2,4 kbit/s na 9,6 kbit. In potem še na 33,6 kbit/s, dokler se jim pri hitrosti 56 kbit/s ni končno ustavilo. A je sledila menjava tehnologije na ADSL, ADSL2 in današnji VDSL, ki v idealnih razmerah v praksi mogoče zmore dostaviti 56 Mbit/s v smeri do uporabnika. Na drugi strani ekvatorja pa imamo predele sveta, kjer se z bakrenimi paricami sploh niso ukvarjali. Zelo verjetno se niso ukvarjali niti z optičnimi vlakni, ki so jih nasledila. Njihov spomin na internet in širokopasovno povezljivost je povezan le in zgolj z mobilnimi omrežji. To je razvoj na preskok.
Toda kaj ima vse to opraviti s temama te številke – z bančništvom in zavarovalništvom? Opraviti ima s preskokom. Na svetu je še vedno več milijard ljudi, ki nimajo lastnega bančnega računa. Kako torej lahko sodelujejo v globalnem gospodarstvu? Relativno preprosto. Imajo pametne telefone. V njih imajo mobilne denarnice, s katerimi plačujejo celo bolj moderno kot večina nas, ki po lastni presoji sodimo v del razvitega sveta.
Nastanek in raba mobilnih denarnic se po svetu zelo razlikujeta. V razvitih gospodarstvih so bile ustvarjene predvsem zaradi udobja (in pospeševanja prodaje), na čelu z razvojem velikih igralcev iz sveta telekomunikacij. Mobilne denarnice, kot sta Apple Pay in Google Pay, večinoma zagotavljajo plačila z virtualnimi oziroma tokeniziranimi karticami, povezane pa so z obstoječimi bančnimi računi uporabnikov. Hmmm, kaj pa, če, kot prej omenjeno, uporabnik nima bančnega računa?
Na trgih v razvoju so z namenom, da bi omogočili finančno vključenost ogromnim skupinam ljudi, ki niso imeli bančnih računov, začeli uvajati mobilne denarnice v pametnih telefonih. Sprva so lahko z njimi plačevali predvsem lokalno, pojavili so se že prvi regijski poskusi, a daleč od končnega cilja – globalnega mobilnega plačevanja. Vem, kaj mislite, saj je dovolj Mastercard ali VISA. Pa ni. Če nimate računa …
Treba je najti skupni imenovalec – predvsem pa rešiti izziv združljivosti plačilnih omrežij in sistemov. Vanj je pred desetletjem zagrizel eden od fintechov – podjetje TerraPay, ki se je oklicalo za podjetje za globalno premikanje denarja. Omrežje TerraPay, ustanovljeno leta 2014, je prvi uporabil hotelski delavec v Dubaju, da je svoji družini v Tanzanijo poslal 13 dolarjev. Vse ostalo je zgodovina. Danes TerraPay obdeluje plačila več kot 2,4 milijarde mobilnih denarnic, povezanih ima 7,5 milijarde bančnih računov in šest milijard plačilnih kartic po vsem svetu. In njegov naraščajoči vpliv je tako velik, da je podjetje TerraPay to poletje objavilo, da povezuje globalno plačilno omrežje družbe Swift, ki povezuje več kot 11.500 finančnih institucij v 212 državah, s svojo digitalno infrastrukturo, da bi še izboljšalo čezmejne transakcije za podjetja in potrošnike.
Ne le finančna vključenost slehernega posameznika, tudi globalno mobilno plačevanje česarkoli in komurkoli se ne zdi več tako zelo oddaljeno. In to je dobro.
