Tako v okenskih operacijskih sistemih kot tudi v OS X je grafični vmesnik le en, privzet, večini uporabnikov niti na misel ne pride, da bi ga zamenjali. Le odprta narava Linuxa je poskrbela za več različnih vmesnikov, ki jih po želji menjavamo.
Že od nekdaj nas zanima, kaj si drugi mislijo o nas. Tudi v dobi interneta ni nič drugače, tako da ne čudi, da so že z nastankom prvih internetnih strani začeli nastajati tudi prvi načini štetja obiskov. Pozneje, ko so velike korporacije začele uporabljati internet v komercialne namene, so postali taki podatki še pomembnejši. Toda kako zbrati te podatke in kako jih urediti v berljivo obliko?
Sliši se uporabno: s telefonom UMTS preveriti dogajanje na neki oddaljeni lokaciji. Smo na počitnicah in z enim klicem preverimo, ali je doma še vedno vse tako, kot mora biti. Ali pa iz službe pogledamo, ali so otroci že prišli iz šole. Vse to s kamero UMTS.
Dandanašnji ni več podjetja, združenja ali organizacije, ki ne bi imeli svoje spletne strani. Te strani so vedno bolj zapletene, vedno več je vsebin in hkrati se vse več časa se porabi za urejanje le-teh. Tu nastopijo upravljalniki vsebin, bolj znani kot CMS oziroma Content Management Systems. Eden izmed zanimivejših primerov takega sistema je odprtokodni Plone, ki izstopa po ceni, prožnosti in nezahtevni rabi.
Na področju spletnih brskalnikov se zopet pripravlja velik boj. Na eni strani novi Internet Explorer, ki je ravnokar izšel, na drugi pa različica 2.0 priljubljenega Mozillinega Firefoxa. Svoj kos pogače bodo skušali pridobiti tudi manj znani brskalniki, med katerimi je še najbolj zanimiva Opera. Ogledali smo si zadnjo poskusno izdajo Firefoxa pred objavo stabilne 2.0, ki naj bi izšla konec oktobra.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
