Uporaba naprav IoT narašča in se spreminja

Uporaba internetno priključenih naprav IoT postaja zelo razširjena v vseh segmentih družbe, ob tem pa se spreminjajo načini rabe in razloge, zakaj v njih podjetja, pa tudi širša družba toliko vlaga. V lanskem letu je bil trg naprav IoT vreden že 158 milijard dolarjev, zrasel pa je za zelo pomembnih 22%. Podobno rast lahko pričakujemo tudi v naslednjem petletnem obdobju.

Leta 2027 naj bi tako trg naprav IoT postal vreden že kar 525 milijard dolarjev, torej več kot trikratnik tega, kar je bilo prodano v letu 2021. Podjetja večinoma vlagajo v strojno opremo in storitve (35% in 36%), rahlo manj v programsko opremo (26%), za današnje razmere pa odločno premalo v varnost povezano z napravami IoT (4%).

Največ sredstev za naprave IoT je porabljenih v industrijski proizvodnji, a raziskave kažejo, da je uporaba IoT vsebinsko gledano še vedno v začetni fazi. Kar 47% proizvodnih podjetij je že investiralo v tipala in druge naprave IoT, a le 20% je investirala v specializirana analitska orodja. Videti je, da je trenutno še vedno na operativni rabi (krmiljenju, diagnostiki), manj pa na naprednem izkoriščanju množice uporabljenih podatkov za izboljšave, denimo optimizacijo proizvodnje.

Združenje Wi-SUN je nedavno objavilo zanimivo analizo zrelosti uporabe naprav IoT, ki so jo letos ponovili in primerjali s podatki pridobljenimi iz podobne raziskave leta 2017. Danes se kar 92% vprašanih podjetij strinja s strateškim pomenom uporabe naprav IoT. Največjo rabo naprav IoT beležijo na področju varnosti in nadzora, kjer 87% (+10% glede na 2017) vprašanih načrtuje investicije v obdobju 12 do 18 mesecev. Sledijo avtomatizacija proizvodnje (82%) in področje naprednih merilnikov (80%).

Toda največjo rast uporabe so v zadnjih petih letih doživela nekatera manjša specializirana področja rabe. Denimo področje pametnih parkirnih mest, kjer je uporaba zrasla iz 57% na 77%. Napovedi o uporabi IoT se uresničujejo tudi na področju javnega prometa, denimo upravljanja semaforjev (skok iz 58% na 75%), nadzora hrupa in kakovosti zraka (iz 62% na 79%) ter avtomatizacije polnjenja električnih vozil (iz 66% na 79%)

Raziskava je ugotovila tudi pomemben zasuk v razlogih za implementacijo naprav IoT. Medtem, ko je potreba po IoT zaradi konkurenčne prednosti zrasla iz 20% na 29%, je potreba po zmanjševanju stroškov dejansko padla iz 38% na 27%. Prav tako je precej padla potreba podjetij po doseganju poslovne učinkovitosti (iz 42% na 25%), kar morda pomeni, da podjetja na naprave IoT ne gledajo več toliko kot strošek, temveč kot strateško naložbo.

Pri implementaciji naprav IoT je še naprej veliko ovir, veliko od teh povezanih s kroničnim pomanjkanjem specializiranih znanj.To se odraža pri uspešnosti projektov, ki je celo nekoliko upadla. V zadnjem obdobju je bilo tako uspešno zaključenih okoli 47% IoT projektov, medtem ko je bilo leta 2017 ta stopnja pri 55%.