Slovenija nad povprečjem regije CEE, pravi Microsoftov indeks Digital Futures
Microsoft je predstavil raziskavo, ki podaja kazalnik Digital Futures, s katerim poskušajo prikazati raven digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Slovenijo. Indeks prinaša podatke o trenutni ravni digitalizacije področjih, kjer so posamezne države najbolj uspešne, pa tudi o vrzelih, ki jim bo treba nameniti več pozornosti za pospešitev digitalne preobrazbe.
Digitalizacija držav je v raziskavi prikazana skozi pet kategorij razvoja: digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Skupna raven slovenskega digitalnega razvoja je izražena z indeksom 107, kar je 7 odstotkov nad povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope (CEE).
Slovenija se lahko na nekaterih področjih primerja tudi z najbolj digitalno razvitimi evropskimi državami. Beleži dobre rezultate pri digitalizaciji izobraževanja, človeških virih, vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj ter digitalni konkurenčnosti podjetij. Kljub temu indeks odkriva potrebo po hitrejšem ukrepanju na nekaterih ključnih razvojnih področjih.
Microsoftov indeks Digital Futures prikazuje, da mora Slovenija za zmanjšanje razkoraka z digitalno najbolj razvitimi državami nameniti več pozornosti digitalizaciji javnih storitev, razvoju digitalnega sektorja in infrastrukture ter promociji bolj prilagodljivih načinov dela. Istočasno so potrebni ukrepi, s katerimi bi za tehnološke poklice navdušili več ljudi, zlasti žensk, saj Slovenija beleži podpovprečen delež IKT-strokovnjakov glede na povprečje držav Srednje in Vzhodne Evrope.
Podrobnejši pregled rezultatov kaže, da ima Slovenija v kategoriji Digitalno poslovanje 86 točk, kar je 14 odstotkov pod povprečjem. Nujen je prehod na hibridne oblike dela, kjer Slovenija še vedno zelo zaostaja za vodilnimi digitalnimi državami. V kategoriji Digitalna vlada in javni sektor Slovenija beleži oceno 128, kar je 28 odstotkov nad povprečjem.
Najpomembnejša prednostna naloga za zmanjšanje razkoraka z vodilnimi digitalnimi državami je pospešena digitalizacija javnih storitev. Z digitalizacijo javnih storitev se namreč lahko poveča učinkovitost javnega sektorja ter hkrati spodbudi državljane, da v večji meri uporabljajo digitalne tehnologije ter tudi tako okrepijo svoje digitalne kompetence.
Pri Digitalni infrastrukturi znaša slovenska ocena 102. Slovenke in Slovenci sodimo med nadpovprečne uporabnike interneta in pametnih telefonov v regiji, zaostajamo pa pri razvoju digitalne infrastrukture. Pri kazalniku povezljivosti zaostajamo za povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope za 14 odstotkov.
V kategoriji Digitalni sektor je ocena 96. Pomembna priložnost se skriva v krepitvi sektorja zagonskih podjetij, kjer se Slovenija dobro odreže pri številu zagonskih podjetij in ustvarjanju digitalnega premoženja, manj uspešna pa je pri pridobivanju vlaganj iz skladov tveganega kapitala.
V kategoriji Človeški kapital ima Slovenija 115 točk. Slovenska podjetja zaposlujejo manj IKT-strokovnjakov, hkrati pa jih tudi težje pridobijo nove zaradi podpovprečnega deleža diplomantov, ki so se izobraževali za IKT-poklice. Da bi lahko premostila razkorak med potrebami podjetij in razmerami na trgu dela, mora povečati število IKT-diplomantov in za IKT-poklice navdušiti več žensk.
