Linux je star 25 let
Linux je minuli teden praznoval okroglo obletnico (25), le nekaj dni pozneje pa izšla nova verzija jedra Linux 6.5. Kar se je začelo davnega leta 1991 kot študentski projekt na helsinški univerzi, je danes glavni operacijski sistem na strežnikih, superračunalnikih, satelitih in še kje. Linux se je pravzaprav uveljavil povsod razen doma.
Linus Torvalds je 25. avgusta 1991 na novičarsko skupino poslal znamenito sporočilo, da razvija svoj operacijski sistem za domačo rabo, ki ne bo nikoli velik. Bolj se ne bi mogel zmotiti, saj je Linux dandanes največji, ravno za domačo rabo pa še ni tako priljubljen kot Windows. Po drugi strani pa poganja vse od pametnih telefonov do jedrskih podmornic.
Linux je prva leta napredoval zlagoma, različice jedra pa so se metodično povečevale. Dolga, dolga leta je vztrajal pri 2.x.y, kjer so bile sode številke x stabilne, y pa podrazličice. Potem pa se je Torvalds odločil, da bo šel v korak s časom in verzije so postale le še inkrementalno povečevanje. Leta 2011 je Linux 3.0 opravil s strogimi pravili glede številčenja verzij in danes te rastejo, kakor se pač Torvalds počuti. In ta teden se počuti 6.5.
V novi verziji jedra je več manjših popravkov in dopolnitev, denimo ALSA, podpora ACPI za RISC-V, boljša podpora za AMD-jeve sisteme Zen, Intel TPMI itd. V vsakih verziji jedra pač podprejo čim več nove strojne opreme. Najbolj vešči uporabniki si lahko jedro prevedejo, ostali pa bomo počakali, da ga prinesejo nove verzije distribucij. Med njimi je Ubuntu najbolj popularna, Slackware najstarejša, med desetinami drugih pa vsakdo najde kaj zase.
