Kriza zadovoljstva v vrstah varnostnih strokovnjakov
Kibernetska varnost, ki je bila še pred kratkim v središču razprav o pomanjkanju kadrov in nujnosti visokih investicij v talente, se v letu 2026 sooča z nepričakovanim in skrb vzbujajočim preobratom. Čeprav so strokovnjaki za varovanje podatkov in digitalne infrastrukture še vedno med najbolj iskanimi profili v tehnološki industriji, se njihovo dejansko stanje na delovnem mestu vztrajno slabša.
Zadnji podatki razkrivajo, da so prav ti zaposleni lani postali najbolj spregledana skupina pri dvigovanju plač, kar vodi v nevarno kombinacijo izgorevanja in splošnega nezadovoljstva. Globalna slika kaže, da več kot dve tretjini strokovnjakov za informacijsko varnost v zadnjem letu ni prejelo nobenega povišanja plače. Še posebej izrazit je ta trend na nekaterih evropskih trgih, kjer je brez izboljšanja finančnih pogojev ostala velika večina zaposlenih v tem sektorju.
Takšen razvoj dogodkov je presenetljiv predvsem zato, ker se obseg dela in kompleksnost groženj nista zmanjšala, temveč sta se pod vplivom umetne inteligence drastično povečala. Umetna inteligenca napadalcem omogoča hitrejše in bolj prefinjene vdore, kar od obrambnih ekip zahteva nenehno budnost in obvladovanje vedno novih tehnoloških orodij.
Strokovnjaki opozarjajo, da je kibernetska varnost postala žrtev lastne učinkovitosti. Ko varnostne ekipe svoje delo opravljajo brezhibno, v podjetju ni nič pretresljivega. Prav ta odsotnost incidentov pri vodilnih kadrih pogosto ustvari lažen občutek varnosti in samozadovoljstva.
Posledično se investicije usmerjajo drugam, varnostne ekipe pa ostajajo na obrobju zanimanja uprave, dokler ne nastopi resna kriza. Takšna miselnost ustvarja okolje, v katerem zaposleni nosijo veliko odgovornost za preživetje podjetja, vendar za to ne prejmejo ustreznega priznanja ali nagrade.
Nezadovoljstvo se kaže tudi v raziskavah delovnega okolja, kjer se strokovnjaki za varnost uvrščajo na dno po stopnji sreče na delovnem mestu, skupaj s preizkuševalci programske opreme in vzdrževalci infrastrukture. Kombinacija nenehnega pritiska, zastarele tehnologije, s katero pogosto delajo, in pomanjkanja napredovanja ustvarja pogoje za množično zapuščanje poklica.
