IMF: Umetna inteligenca bo vplivala na 60 % delovnih mest
Najnovejše poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) razkriva zaskrbljujoče ocene, po katerih bo umetna inteligenca močno vplivala na skoraj 60% današnjih delovnih mest. Obenem bo povzročala nove neenakosti v že tako neenaki globalni ekonomiji.
Na prihod tehnologije z umetno inteligenco danes večinoma gledamo kot na nov mejnik v razvoju družbe, korak podoben nekdanji industrijski revoluciji. Toda tako kot pri preteklem tehnološkem napredku bo umetna inteligenca povzročila tudi dohodkovne in ekonomske razlike.
Poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) trdi, da je približno 60% delovnih mest v razvitih gospodarstvih, na primer v ZDA in EU, izpostavljenih spremembam zaradi umetne inteligenci. Na celem svetu pa bo umetna inteligenca vplivala na okoli 40% delovnih mest.
Po mnenju generalne direktorice IMF, Kristaline Georgieve, je neto učinek pričakovanih sprememb težko predvideti, saj bo umetna inteligenca zelo različno vplivala na posamezne veje gospodarstev, bo pa povzročila neenakosti, ki jih bodo morali politiki in družba v celoti sproti naslavljat in iskati ustrezne rešitve.
Pozitivno pa je, da bodo preostala delovna mesta lahko imela občutne koristi od povečane produktivnosti. Zanimivo je, da so prejšnji valovi napredka v tehnologijah v veliki meri vplivali na nižje in srednje kvalificirane delavce, umetna inteligenca pa tokrat utegne vplivati predvsem na tako imenovane “bele ovratnike”, zaposlene z višjimi plačami.
Raziskovalci pričakujejo, da bo uporaba umetne inteligence globalno povečala skupni dohodek. Kombinacija umetne inteligence in človeških delavcev, ki se dopolnjujejo in spodbujajo rast ter povpraševanje po kvalificirani delovni sili, lahko po ocenah IMF “več kot nadomesti« izpodrivanje delovnih mest s strani umetne inteligence.
Raziskovalci IMF priznavajo, da je natančne posledice umetne inteligence na gospodarstva in družbe težko predvideti, saj vključuje stopnjo negotovosti, ki spominja na pretekle uvedbe tehnologij za splošne namene, kot je elektrika. Zato morajo države oblikovati učinkovite in celovite politike.
IMF je v ta namen razvil poseben indeks pripravljenosti AI, ki meri pripravljenost 125 držav.
Ta temelji na štirih dejavnikih: digitalni infrastrukturi, človeškem kapitalu in politiki trga dela, inovacijah umetne inteligence in gospodarskem povezovanju ter ureditev in etika. Indeks razkriva, da med najbolj pripravljene sodijo Singapur, ZDA in Danska. Kot pričakovano, so najbogatejše države bolje opremljene za sprejetje umetne inteligence.
