EU za izgradnjo giga-tovarn AI
Evropska komisija je napovedala ambiciozen načrt za izgradnjo štirih giga-tovarn umetne inteligence (AI) v okviru strategije, s katero želi Evropa dohiteti ZDA in Kitajsko na področju AI. Ta pobuda je del širšega programa InvestAI, vrednega 200 milijard evrov, ki ga je predsednica Komisije Ursula von der Leyen predstavila na vrhu o AI v Parizu 11. februarja 2025.
Giga-tovarne naj bi delovale kot javno-zasebna partnerstva, namenjena omogočanju razvoja naprednih AI modelov za vse evropske znanstvenike in podjetja, ne le za največje. Financiranje teh obratov naj bi potekalo preko novega sklada v vrednosti 20 milijard evrov, pri čemer bi sredstva črpali iz obstoječih programov EU in prispevkov držav članic, sodelovala pa bo tudi Evropska investicijska banka.
Vsaka giga-tovarna naj bi vsebovala približno 100.000 najsodobnejših čipov, kar je več kot štirikrat več od največjega superračunalnika, ki se trenutno gradi v EU, projekta Jupiter v Nemčiji. Ameriški proizvajalec čipov Nvidia prodaja tovrstne čipe po približno 40.000 dolarjev na kos, kar pomeni, da bi stroški posamezne giga-tovarne lahko dosegli več milijard evrov. Za primerjavo, podjetje Meta (lastnik Facebooka) načrtuje porabiti 10 milijard dolarjev za izgradnjo objekta z 1,3 milijona GPU-jev v Louisiani, ki bo zahteval 1,5 gigavatov električne energije.
Kljub ambicioznosti načrta se v EU pojavljajo številni izzivi. Med njimi so zagotavljanje zadostne količine čipov, iskanje ustreznih lokacij z zadostno električno infrastrukturo ter strožji evropski predpisi glede varnosti AI in varstva podatkov v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Poleg tega Evropa nima velikih tehnoloških podjetij, kot so Google ali Amazon, kar bi lahko otežilo učinkovito izkoriščanje teh obratov. Življenjska doba takšnih tovarn je relativno kratka, saj je potrebno opremo zaradi hitrega tehnološkega napredka posodobiti že po približno letu in pol.
Poleg načrta za izgradnjo giga-tovarn EU podpira tudi nadgradnjo 12 znanstvenih superračunalniških centrov, da bi jih preoblikovala v AI tovarne. Prek skupnega podjetja EuroHPC je Evropska komisija decembra 2024 objavila načrte za sedem AI tovarn, kmalu pa bo predstavila še pet, v skupnem naložbenem programu v vrednosti 10 milijard evrov. Pet novih superračunalnikov, optimiziranih za AI, naj bi bilo nameščenih do konca leta 2026 na Finskem, v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Švedskem. V Španiji bodo nadgradili sistem MareNostrum 5 v AI tovarno, eno pa bodo vzpostavili v Grčiji v povezavi s superračunalnikom DAEDALUS.
Kljub tem prizadevanjem ostaja vprašanje, ali lahko Evropa s temi naložbami resnično dohiti ZDA in Kitajsko na področju AI, še vedno odprto. Uspeh bo odvisen od sposobnosti premagovanja omenjenih izzivov ter učinkovitega vključevanja teh tehnologij v evropsko gospodarstvo.
