Ondan sem od bežnega znanca dobil e-pismo, v katerem mi ves navdušen razlaga, kako bo mogoče samo z brskanjem po spletu zaslužiti lepe denarce. No, pa še nove člane je koristno zraven novačiti, da bo zaslužek večji. Skratka, prepričati me je hotel, naj se včlanim v Agloco.
Digitalna tipografija postaja iz dneva dan pomembnejša, saj vse več stvari preberemo na zaslonu.
Bo Applu tokrat vendarle uspelo? Kakšno vprašanje, odgriznjenemu jabolku je razen krize konec devetdesetih vedno bolj ali manj uspevalo. A pod "uspelo" sem imel v mislih "uspelo napraviti izdelek", ki ga kupci vendarle ne bodo kar tako razgrabili. Ob prihodu iPhona v ZDA smo bili priča pravi noriji. Spremljali smo temeljito pripravljeno kampanjo, tv kamere, ki so pospremile posameznike, ko so se postavili v čakalno vrsto že dolgo pred polnočjo 29. junija, dnevom začetka prodaje.
Zlata doba telekomunikacij je mimo, velikokrat slišimo. Cene predragih prodaj (T)telekomov so že davno dosegle zenit. Tudi časi za mobilne operaterje, ki so pred časom v UMTS zmetali velikanske denarje, menda niso rožnati. Pa vendar je danes pri nas videti, da so, poleg storitev, komunikacije še edini del "računalništva", v katerega industrija verjame.
V računalništvu je vedno mrgolelo konfrontacij med različnimi ponudniki izdelkov ali večjimi tabori, ki branijo svoj interes pred drugo stranjo. Vedno je bilo vse polno tehnološke politike. Lahko bi rekli, da je to del folklore te branže, pa tudi svojevrsten način promocije, saj je bilo dosti sporov, od katerih so mnogi končali kot sodni procesi, tudi nadvse odmevni. Toda če potegnemo analogijo z običajno politično kuhinjo, lahko tudi tu ugotovimo, da so spori pogosto zgolj sredstvo za odvračanje pozornosti od drugih področij, ki so morda za javni interes pomembnejša.
Inženirji ne mirujejo in skoraj vsako leto predstavijo novo revolucionarno tehnologijo, ki naj bi preobrazila računalništvo, kakršno smo poznali doslej. Pa čeprav potem v resničnem življenju od visokoletečih napovedi praviloma ne ostane prav veliko. Bo z "večdotičnim" (multi-touch) uporabniškim vmesnikom drugače?
Po spletu je završalo: novičarske strani o tehnologiji in računalništvu so kar tekmovale med seboj, katera bo večkrat omenila novost, blogerji so navdušeno lepili slike in videe, film na Youtube pa se je zavihtel med najbolj priljubljene v zadnjem času. Microsoft je namreč predstavil revolucijo: vmesnik za vnos Surface, ki naj bi povsem spremenil način, kako komuniciramo z računalnikom. Kljub temu da spadam med navdušence za tehnologijo in elektronske igrače, me je predstavitev pustila dokaj hladnega.
Novembra 2006 je posebna študija, naročena s strani Evropske zveze, pokazala, da je kalifornijski Sun Microsystems daleč največji donator odprte kode med vsemi podjetji na svetu.
Priznati moramo, da je trg priključkov DSL pri nas trenutno kar razvejen. Pravzaprav celo tako dobro, da število naročnikov tehnologije DSL in povezanih storitev (internet, televizija, telefonija) krepko presega število uporabnikov kabelskih omrežij. S prihodom (prave) konkurence pred skoraj dvema letoma, imenovane T-2, se je na trgu ustvaril konkurenčni boj, ki je uporabniku prinesel le najboljše - več in bolj kakovostne storitve za nižjo ceno.
Ste opazili, kako se naši mediji vse bolj "rumenizirajo"? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani dnevnik v deželi rumene Slovenske novice, da o raznih tračarskih revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj seli tudi v internet oz. v spletne izdaje različnih medijev?
Fotoaparati so že od nekdaj bolj priljubljeni kakor video kamere, predvsem zaradi daljše tradicije, delno pa tudi zato, ker fotografiranje vzbuja manjše nelagodje med ljudmi v kadru kakor snemanje videoposnetka.
Naš najambicioznejši alternativni telekomunikacijski operater, T-2, ki je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma, je do danes pridobil kakšnih 35.000 naročnikov. Ali je nastop T-2 na telekomunikacijskem trgu mišljen resno ali pa so idejni očetje že od začetka vedeli, da bodo naleteli na močan odpor, in so se kot izhod v sili zanašali na odškodninsko tožbo 129,5 milijona evrov do Telekoma, bomo videli šele, ko bo tožba doživela razplet na sodišču ali v morebitni zunajsodni poravnavi. Morda pa je T-2 v resnici samo trojanski konj za neke druge cilje?
O glasbi v internetu sem na tej strani sicer že večkrat pisal, povod za tokratno razmišljanje pa je nedavna ukinitev oziroma onemogočen dostop do dveh zanimivih glasbenih storitev, od katerih je prvo žalostna usoda doletela zato, ker je imela premalo uporabnikov, druga pa jih je imela očitno celo preveč.
"Microsoft je znova zagnal splet!" se je zapisalo v marsikaterem blogu. Meni se zdi bolj, da smo znova slišali odmev leta '95, pa ne zaradi tedaj predstavljenih Oken.
Nenehen napredek tehnologije je povzročil, da nas danes obdaja cel kup računalniških in iz računalniških tehnologij izpeljanih naprav. Ob vseh prednostih in koristih, ki jih prinašajo, pa se le redko zavedamo, kakšen vpliv imajo na naše okolje in življenje nasploh. Natančnejša analiza razkrije, da imajo na prvi pogled nedolžne naprave zelo veliko vlogo, zlasti na področju porabe energije.
Preden me nekateri križate, bi rad pojasnil, da nimam nič proti Linuxu. Pravzaprav mi je celo bolj pri srcu kakor Windows, saj tega v svojem računalniku (niti kot eno izmed možnosti pri dvojnem zagonu) ne uporabljam že štiri leta, nadomestil pa sem ga prav z Linuxom, čeprav v zadnjem času poganjam neki tretji, a Linuxu soroden operacijski sistem. Kaj me je torej tako zmotilo pri misijonarjih, ki se trudijo Linux približati množicam?
Precejšnja verjetnost je, da ste sredi junija slišali za t. i. inteligentni dom, skupni projekt podjetij Telekom, Gorenje in Goap. Precejšnja verjetnost pa je tudi, da ste na to medtem že pozabili, ko ste ugotovili, da gre le še za eno marketinško predstavitev nečesa, kar morda nekoč bo, a zdaj še ni. No, bodimo pošteni, v resnici najverjetneje ne bo nikoli.
Ste zadnje čase kaj hodili po trgovinah, v katerih prodajajo fotoaparate? Ali morda le brskali po kateri od spletnih fotografskih trgovin? Potem ste verjetno opazili, da je izbira tako velika, kakor ni bila še nikoli. Za povrhu so si mnogi fotoaparati po videzu in tehničnih značilnostih, podobni kot jajce jajcu, pa še njihove cene so velikokrat zelo podobne, če že ne kar enake. In kako naj se potem ubogi kupec v tej zmedi znajde, če se še poznavalci komaj?
Kot vse kaže, bo Telekom Slovenije d. d. letos dokončno privatiziran. Sredi marca je bil izbran izvajalec (oziroma več izvajalcev), ki bo(do) za ministrstvo za gospodarstvo izvedli skrben pregled poslovanja, ocenili vrednost premoženja in svetovali pri privatizaciji Telekoma Slovenija. Čas bo pokazal, ali je načrt privatizacije dovolj domišljen, ali je pravšnji trenutek za prodajo v treh korakih, ali bodo delničarji zadovoljni in ali bo država kot dober gospodar iztržila največ. Dotlej pa morajo v Telekomu postoriti vse, da bo "nevesta" lepa in modno naličena, čeprav vse kaže, da "nevestina dota" ni popolnoma brezmadežna.
Računalniki (no, njihovi izdelovalci) že nekaj let grozijo, da bodo poleg pisarn osvojili tudi dnevne sobe ter izpodrinili namenske zvočne in video predvajalnike in snemalnike, ki zdaj delajo družbo televizorjem. Razvoj zadnjih nekaj let gre vsekakor v to smer in čeprav se računalniki v dnevnih sobah še niso dobro uveljavili, se čedalje več ljudi vsaj poigrava z mislijo, da bi računalnik nadomestil video predvajalnike in snemalnike, bodisi analogne bodisi digitalne, ki jih imajo zaenkrat v dnevni sobi. Nekateri izmed njih se za to tudi res odločijo, druge pa odvrne menda nerodna namestitev in uporaba take naprave. Imajo slednji prav? Menim, da ne.
Mobilne telefone imamo vsi, z njimi telefoniramo veliko več kot včasih, marsikdo jih uporablja kar kot edini telefon in je stacionarnega odjavil. Vse to zato, ker so cene pogovorov danes že tako nizke, da si to lahko privoščimo. Popolnoma drugače je, ko se znajdemo v tujini - cene gostovanj so namreč še vedno zasoljene.
Zdi se, da v potrošniškem svetu elektronike vladajo le megapike, gigaherci in terabajti, kupci pa se pri nakupu odločajo na osnovi dolžine seznama zmožnosti, ki jih ponuja ta ali ona naprava. Zato je pravo olajšanje, ko se tu in tam izkaže, da je mogoče uspeti tudi drugače.
S tem, ko se razvija Googlova shema, je vse bolj jasno, zakaj je moto podjetja "ne stori žalega".
Ste se že kdaj vprašali, kako to, da osebne računalnike "že od nekdaj" poznamo bolj ali manj le v dveh formatih - namiznem in prenosnem oz. v obliki prenosnika, z zaslonom in tipkovnico, vsi pa imajo na namizju ikone, ki jih klikamo, in menuje, s katerih izbiramo. In kako to, da nove, drugačne rešitve, ki nam jih računalniški velikan(i) tu in tam zelo glasno poskušajo prodati, nikakor ne zaživijo?
Se vam zdijo prizori z računalniki v starih znanstvenofantastičnih filmih kaj smešni? Utripanje lučk in enoglasno piskanje je vse, kar ti računalniki res odlično obvladajo. Osebno se tem prizorom niti ne smejim več, kajti na las podobna resničnost me v budnem stanju preganja že kar nekaj časa in spravlja v bes.
Telekomunikacijski operater T-2 se v svoji odškodninski tožbi proti Telekomu Slovenije v višini skoraj 130 milijonov evrov, ki jo je vložil januarja, pritožuje iz podobnih razlogov, kot se je SIOLova konkurenca pritoževala zadnjih deset let: da Telekom z diskriminacijo med podjetjema SIOL in T-2 in z zavlačevanjem pri izvajanju storitev povzroča, da se uporabniki interneta več odločajo za SIOL, kot bi se sicer - preprosto bi lahko rekli, da Telekom "pospešuje" prodajo SIOLovih storitev.
O tem, da je prihodnost telekomunikacij, tako "telefonskih" kot "internetnih" in verjetno še vseh drugih in drugačnih, ki bodo vzniknile v prihodnosti, v optičnih vodih, že dolgo čivkajo tudi vrabci na strehah. Pa smo bili kljub temu skorajda priča pokopu projekta, ki je na tem področju pri nas trenutno najdlje. Ali pa je šlo le za izsiljevanje oziroma poskus hitrega polnjenja sicer preveč prazne občinske malhe?
Pred nami je čas za globok premislek o prihodnosti naše programske infrastrukture.
Človeštvo bo leta 2010 v svojo že tako obsežno zbirko digitalno hranjenih podatkov dodalo novih 988 milijard gigabajtov vsebin. Šestkrat več kakor leta 2006. Število elektronskih sporočil narašča trikrat hitreje kot število uporabnikov elektronske pošte. Konvergenca večpredstavnih vsebin v digitalni svet, zlasti video posnetkov, obeta rekordno rast prenosa podatkov po internetnih povezavah. Toda ali bomo zaradi tega leta 2010 bolje živeli?
Odkar se ni treba truditi s samozaložništvom na papirju, temveč se moramo samo odločiti, na katerem brezplačnem bložnem strežniku bi hoteli objavljati, se marsikdo sprašuje, kako bi s pisanjem v spletu lahko tudi kaj zaslužil.
Arhiv
Po avtorjih
