P2P izmenjava bo prihodnje leto praznovala 10 let. Praznovala bo tudi desetletnico boja proti milijonkrat močnejšemu nasprotniku, mednarodni industriji zabave. Predstavniki slednje imajo - to je treba priznati - seveda pravo in pravico na svoji strani. A kljub temu se nas večina ne more upreti vsaj kančku simpatije do robinhoodovskega uporništva kršiteljev.
Svet gre k vragu, pravijo. CO2 nas zapira v toplo gredo, ta povzroča orkane in poplave, vodostaji rek se bodo znižali. Reke, podtalnica in sploh zemlja pa so tako ali tako onesnažene, kolikor se le da. Nekaj je treba narediti. Magična beseda, ki se svetlika na koncu predora, je - "zeleno!".
Razvoj za splet je eno najbolj vročih področij programja. Pogosto pa je učinkovite rešitve mogoče razviti le s - kakopak - spletom tehnologij. Celovit nabor prostega programja, priljubljeno poimenovan s kratico LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP ali perl ali python), je za programerje spleta skorajda božji dar. Ne le, da je na voljo popolnoma brezplačno, LAMP je nadvse zmogljiv in nenehno v razvoju, tako da je hitro mogoče najti že izdelane gradnike za celo vrsto storitev, ki so trenutno priljubljene v spletu. Popoln triumf nabora LAMP so npr. sistemi za spletno urejanje vsebin (CMS). Po svoji številčnosti, ki je navsezadnje tudi predpogoj za kakovost, vse druge podlage popolnoma zasenčijo.
Po treh letih pogovorov in pol leta glasnega špekuliranja se je velikan programske opreme letos februarja dokončno javno izjasnil: Microsoft je ponudil 44,6 milijarde dolarjev, pol v gotovini, pol v lastnih delnicah, za ugašajočo zvezdo internetne ekonomije in nekoč eno najbolj spoštovanih blagovnih znamk na svetu, kalifornijski Yahoo!
Kar nekako neopazno je šla mimo nas novica o tem, da je v začetku februarja kakšna milijarda ljudi skorajda ostala brez interneta in da so bile telefonske zveze iz tujine z njimi skorajda popolnoma pretrgane. Vse zaradi dveh pretrganih optičnih podvodnih kablov. Pravzaprav so o tem bolj poročali poslovni mediji kot resno računalniški in to pravzaprav nakazuje, da so računalniške komunikacije danes vse prej kot le "računalniške".
Telekom Slovenije je v začetku januarja prejel tožbo podjetja Sinfonika, ki zahteva odškodnino v višini 36.030.000 evrov zaradi oškodovanja podjetja Sinfonika in njenih pravnih predhodnic (ECS TEL., PROCOM in EuroComputer Systems) pri trženju naročniških telekomunikacijskih sistemov (hišnih telefonskih central) za poslovne uporabnike. Telekom naj bi namreč s konkurenčno storitvijo centreks, ki jo je začel ponujati leta 1998, kot lastnik javnega telekomunikacijskega omrežja kršil Zakon o telekomunikacijah, pri tem pa zlorabil tudi svoj prevladujoči (oziroma monopolni) položaj in nelojalno konkuriral tožnikom ter jim povzročil veliko gospodarsko škodo. S tožbo Sinfonike so se odškodninski zahtevki do Telekoma leta 2007 zvečali na 186 milijonov evrov.
Najopaznejša razlika med kompaktnimi aparati in DSLR je vsekakor velikost in teža slednjih. Sploh z zmogljivejšim objektivom lahko postane DSLR težak in okoren. A hkrati so ti aparati bistveno bolj ergonomični, saj so držala večja in boljša, zaradi uporabe optičnega kukala pa je položaj pri fotografiranju stabilnejši kot pri fotografiranju prek zaslona LCD kompaktnega aparata. Dobro, vsi zmogljivejši kompaktni aparati premorejo tudi kukala, vendar so ta načeloma manjša kot pri DSLR. Ker so pri slednjih v ospredju ročne funkcije, so tudi tipke in nadzorna kolesca temu primerno razvrščena. Za najpomembnejše funkcije nam sploh ni treba pogledati stran od okularja, saj imamo vse na dosegu prstov, tudi upravljati jih je hitreje, vse najpomembnejše informacije pa imamo kar v samem okularju.
Spletne storitve vse bolj odločno prevzemajo vlogo tega, kar so doslej počeli računalniški programi v osebnih računalnikih. Toda povezovanje podatkov med različnimi spletnimi storitvami je danes vse prej kot preprosto opravilo. Več kot očitno je, da potrebujemo nove standarde in protokole, ki bodo za uporabnike povezovali v spletu shranjene podatke med seboj, neodvisno od ponudnikov storitev. Recimo temu spletni operacijski sistem ali WebOS.
Glasbeni DRM je zgodovina. Sony BMG se je namreč v začetku letošnjega leta pridružil glasbenim založbam EMI, Universal Music Group in Warner Music Group pri distribuciji glasbe po internetu brez zaščite s sistemom za upravljanje digitalnih pravic. Ker "veliki štirje" po podatkih iz leta 2005 obvladujejo več kot 70 odstotkov svetovnega trga glasbe, je malo verjetno, da bi si katera izmed manjših založb še upala uporabiti DRM, saj se ga kupci izogibajo v velikem loku.
Naj na začetku povem, da že dolga leta mečem stran star kruh. Velike količine. Ker imam rad svežega in ker ga kupujem veliko, da mi ga ne bi slučajno zmanjkalo, ko pridejo gosti. Zdaj pa vreščite in izlijte name svoj srd.
Microsoftova Okna Vista naj bi pomenila nov zagon za celotno računalniško industrijo. S svojimi revolucionarnimi novostmi naj bi prepričala uporabnike, da je zaradi njih vredno kupiti nov, zmogljiv računalnik, ki bi jim odprl vrata v svetlo digitalno prihodnost. Po letu dni je marsikaj povsem drugače.
Monitor se že od skorajda svojih prvih številk pred 17 leti drži primerjalnih preizkusov, s katerimi skuša bralcem natančno predstaviti izbrano tehnologijo, hkrati pa jim pomagati pri odločitvi o nakupu konkretnega izdelka te tehnologije. V vseh teh letih smo imeli pod rokami bolj ali manj vse, kar vsaj približno diši po računalništvu, od diskovnih krmilnikov do televizorjev LCD. In kar nekaj tehnologij in kategorij izdelkov je v tem času enostavno izumrlo.
Moram priznati, da je kolega na levi strani svoj pogled zelo dobro utemeljil. Res je, dokler nimamo ravno 50-palčnih televizorjev, HDTV verjetno nima očitnih prednosti pred najbolj kakovostnim podatkovnim tokom SDTV. Vendar - ali ni želja vsakega tehnofila, da bi tako velik televizor tudi imel? No, seveda bi bilo treba marsikaj pred tem kupiti tudi večjo dnevno sobo, toda pustimo zdaj to.
Leto je naokrog, minilo je, kot bi mignil. No, pravzaprav bo "naokrog" 14 dni po objavi tega uvodnika, saj smo se potrudili iziti še pred finalom tokratnih decembrskih praznikov. Skratka, čas za rekapitulacijo, povzetek računalniškega dogajanja v letošnjem letu. Kaj nas je pri Monitorju najbolj motiviralo, o čem smo pisali in o čem se je v svetu IT najbolj govorilo.
Elektronske knjige so zamisel, stara že več let, ki pa doslej ni dosegla večjega uspeha. Dokler ni pred nekaj tedni osrednja spletna knjigarna, Amazon.com, predstavila svoje različice bralnika in storitev dostave knjig po brezžičnem omrežju. Vse skupaj je čez noč postalo uspešnica in je ta hip tako rekoč razprodano. Ali lahko tudi knjige, tako kot glasba in delno tudi že video, doživijo množični uspeh v digitalnem svetu?
Z osebnimi računalniki danes ne počenjamo nič bistveno drugačnega kot pred desetimi leti. In vendar izdelovalci še vedno vztrajajo pri ohranjanju cen in povečevanju zmogljivosti.
Kaj bi našteli kot naglavne grehe slovenske informatike danes? Sledi jih nekaj, čeprav bi se jih dalo nabrati še kar nekaj, o njih morda kdaj drugič. Upam, da se boste s katerim strinjali, oziroma da mi na moj e-naslov pošljete še kakšnega zanimivega ali kak popravek.
Večnamenske ali univerzalne naprave, kakršna je mobilni telefon z vgrajenim fotoaparatom, predvajalnikom glasbe in še čim, so kot švicarski žepni nož. Imajo veliko funkcij, a vse primerno okleščene, da naprava ne postane prevelika. In tako kot bomo namesto po švicarskemu nožku raje posegli po baterijskem izvijaču, ko nas čaka sestavljanje omare, tako bomo tudi raje uporabili pravi fotoaparat, če želimo "resno" fotografirati.
Virtualizacija sistemov ponuja toliko prednosti, da je ne more prezreti nihče več. Ne prinaša pa revolucije le v svetu programske opreme, napredek na področju strojne opreme, še posebej pa na ravni celotnih sistemov, je še korenitejši in še bolj daljnosežen.
Po dolgih mesecih ugibanj je Google končno napovedal svojo strategijo na področju mobilnega računalništva. V nasprotju s pričakovanji (še) ne gre za mobilni telefon, temveč za celovito, predvsem pa odprto platformo, ki bo omogočala partnerskim podjetjem razvoj končnih izdelkov - "Google Phonov". Seveda se zastavlja vprašanje, ali lahko Google na tem področju ponovi uspeh, ki ga je dosegel pri iskalnikih. Mnenja so sicer deljena, toda pot je prava.
Kaj naj si mislim, ko oblast, ki ji ratingi kažejo vse najslabše, leto dni pred volitvami oznani, da bo morda že na prihodnjih mogoče voliti elektronsko? In to ne le na napravah, nameščenih na volišču, temveč celo na daleč, iz domačega fotelja z digitalnim potrdilom. Naj bom vesel, da smo napredni, ali naj me zajame orwellovska paranoja?
Konec oktobra nas je, nekoliko nepričakovano, doletela novica, da Slovenski inštitut za standardizacijo v naslednjem letu pripravlja novo razporeditev znakov na tipkovnici. Sedanja naj bi bila namreč zastarela in nefunkcionalna. Po novem naj bi bili laže dosegljivi znaki @, / in EUR, medtem ko bi bila Ć in Đ dosegljiva le s kombinacijo več tipk in ne neposredno tako kot doslej. V strokovni skupini za pripravo novega standarda očitno poskušajo doseči hitro podporo novih tipkovnic v programski opremi, saj sta v njej med drugim tudi predstavnik Microsofta in predstavnica Lugosa, društva uporabnikov Linuxa v Sloveniji.
Najprej razčistimo - zagotovo je bolj "kul" gledati trimetrsko sliko, ki jo projicira projektor, kot "le" metrsko sliko ploskega televizorja. Ni dvoma. Tu pa se prednosti projektorja za vse nas, ki nismo hardcore filmofili, temveč televizijo vidimo kot mešanico dnevnikov, nadaljevank in filmov, počasi konča.
Velja, da so bogate multinacionalke s svojimi milijardami vsemogočne, da lahko z dovolj veliko injekcijo denarja dosežejo karkoli, kupijo kogarkoli in se lotijo česarkoli. In nedobičkonosne projekte vzdržujejo v nedogled. Večinoma to drži, a denar kljub vsemu ni vse.
Telekom Slovenije (TS) je za slovenske razmere veliko in bogato podjetje. Moč in vpliv je gradilo na dolgoletnem monopolu in prevladujočem položaju, ki so ga pomagale utrjevati vse veje oblasti. Zato ne preseneča zanimanje vlagateljev za nakup 49,13 % deleža v družbi. Preseneča pa, da se izmed velikih evropskih telekomunikacijskih operaterjev za nakup zanima le Deutsche Telekom. Smo kaj spregledali? Je TS res kronski dragulj ali pa zgolj gnilo jajce, ki so se mu resni igralci raje izognili?
Glasbene založbe si s svojim odnosom niso nakopale le srda potrošnikov, zdaj jih bodo zapustili še avtorji. Da, "kriv" je internet.
Apple pod Jobsovo taktirko doživlja novo zlato dobo. Domala vsi izdelki, ki jih v zadnjem času predstavijo, gredo za med. Z njimi dosegajo rezultate, ki jih lahko na specifičnih področjih tekmeci zgolj gledajo in se čudijo. Toda uspeh se lahko hitro spremeni v aroganco. Nedavno dogajanje v zvezi z zaklepanjem/odklepanjem telefonov iPhone kaže na to, da Apple s pridom izkorišča pridobljeni položaj.
Vem, ponavljam se, toda res, Slovenija je majhna. Včasih imam občutek, da vedno manjša. In če je to koristno s socialnega vidika, ker se nas resni gospodarski tokovi (beri: "pravi" kapitalizem) še vedno nekako izogibajo, je škodljivo v marsičem drugem. Recimo prav v tem, da se nas resni gospodarski tokovi izogibajo ...
Nekatere stvari so pač moderne. Biti proti Bushu in biti proti ZDA. In, seveda, sovražiti Microsoft.
Življenje je za marsikoga naporno, polno težav. Za druge spet dolgočasno, že videno. Kaj torej pravite na pobeg v navidezni svet, kot je Second Life, v katerem lahko začnete tako rekoč znova, brez spon, ki bi vas vezale na preteklost in sedanjost resničnega življenja? Sliši se kot scenarij za znanstvenofantastični film v slogu Matrice, vendar je resnično, število prebivalcev navideznih svetov pa se naglo povečuje.
Arhiv
Po avtorjih
