Pro et contra: xDSL ali kabel

Pro et contra: xDSL ali kabel
Objavljeno: 31.8.2007 16:10 | Avtor: Peter Šepetavc | Kategorija: Mnenja | Revija: Avgust 2007

Grega Šimenc : Zakaj ima xDSL več prednosti

Priznati moramo, da je trg priključkov DSL pri nas trenutno kar razvejen. Pravzaprav celo tako dobro, da število naročnikov tehnologije DSL in povezanih storitev (internet, televizija, telefonija) krepko presega število uporabnikov kabelskih omrežij. S prihodom (prave) konkurence pred skoraj dvema letoma, imenovane T-2, se je na trgu ustvaril konkurenčni boj, ki je uporabniku prinesel le najboljše - več in bolj kakovostne storitve za nižjo ceno.

A kot nas večkrat spomnijo tudi naši bralci, so v Sloveniji še vedno predeli, kjer so visoke hitrosti dostopa ali zanesljivo delovanje storitev prek DSL bolj kot ne teoretična možnost na papirju. Tu so kabelska omrežja resda v (majhni) prednosti, saj težav, kot je oddaljenost in kakovost bakrene parice od centrale do uporabnika, ni. A vendarle je bolje imeti na voljo osnovno storitev, tj. dostop do interneta s hitrostjo 1 Mb/s, prek slabe telefonske parice kot pa sploh nič. In ravno ta "nič" pri kabelskih operaterjih je zaradi dosti manj razvejenega omrežja precej bolj pogost v primerjavi z dostopom prek telefonskega omrežja. Za povrh marsikatero manjše, krajevno kabelsko omrežje zunaj urbanih središč še vedno ni prilagojeno za dvosmerni prenos podatkov, kar je pogoj za možnost dostopa do interneta. To v bistvu pomeni, da tudi prek kabelskih omrežjih dostop do interneta ni mogoč povsod tam, kjer je kabelska tv na voljo. Toliko o vsemogočnosti kabelskih omrežij.

V Sloveniji velja, da je nabor storitev prek širokopasovne povezave DSL boljši kot pri "kablaših". Medtem ko je internetna telefonija VoIP v t. i. "trojčku" pri dveh največjih ponudnikih dostopa DSL na voljo že več kot dve leti (in se uporabniki znotraj omrežja kličejo brezplačno), se kabelski operaterji z VoIP šele dobro spoznavajo. Večji ponudniki (Telemach, Triera) so VoIP ponudili šele letos spomladi in še to zelo zadržano, brez pravih naročniških akcij ali druge širše naravnane promocije.

Pomudimo se še pri prednosti, ki jo "kablaši" vse prevečkrat radi izpostavljajo kot poglavitno prednost v primerjavi z internetno televizijo IPTV. Gre za število tv sprejemnikov, ki jih je mogoče priključiti na kabelsko omrežje. Medtem ko pri IPTV potrebujemo ustrezen vmesnik, imenovan STB, in zadosti "široko pipico" v svet, pri "kablaših" teh zahtev ni. Po drugi strani pa branje drobnega tiska pogodbe kabelskega operaterja ponavadi razkrije, da je operater dolžan zagotavljati le tolikšen nivo signala v kablu, da ta (prek razdelilca - člena T) zadostuje za kakovostno spremljanje programov na dveh televizorjih. To, da nekaterim v večdružinskih hišah deluje tudi na štirih in več tv sprejemnikih hkrati, je zgolj srečno naključje. Nasprotno pa ni prav nič manj gledalcev, ki imajo že na zgolj enem televizorju občasno precej slabo sliko, posredovanje pri kabelskem operaterju pa ponavadi ne zaleže kaj preveč. Morda (tudi) zato, ker kabelski operaterji v svojem omrežju ne ponujajo programske sheme konkurenčnih operaterjev ali ponudnikov - tako smo "obsojeni" na ceno in pestrost programa našega kabelskega operaterja. In če nam ta ne ustreza, nam ne preostane drugega, kot da odjavimo "kablaša" in naročimo storitev IPTV prek DSL ...

In še nekaj o samem razvoju televizije kot storitve. Medtem ko so nekateri kabelski operaterji na tem področju povsem zaspali (programska shema je ponekod že vrsto leto nespremenjena), se pri IPTV vedno nekaj "dogaja". Nadvse uporabne storitve, kot so elektronski vodič po programih, video na zahtevo, omrežno snemanje na zahtevo itd., so za kabelske ponudnike pri nas zaenkrat zgolj znanstvena fantastika. Resda nekateri že ponujajo možnost nakupa ali najema (dragega!) digitalnega sprejemnika, vendar je "digitalna" programska shema pogosto zgolj kopija analogne, z dodanimi nekaj porno kanali in katerim od plačljivih kanalov (npr. HBO), skupaj za precej višjo ceno kot pri ponudnikih IPTV. In ja, tudi pri kabelski digitalni televiziji potrebujemo STB za vsak tv sprejemnik posebej ...

Peter Šepetavc: Zakaj je kabel večinoma boljša izbira

Resnici na ljubo je izbira priključka za tv, internet in telefon povezana predvsem s tem, kaj in kdo nam priključek sploh lahko ponudi. Vse prepogosto imamo namreč na izbiro le enega ponudnika, oz. če imamo res smolo, še enega ne, tako da je v takih primerih kakršnakoli razprava zgolj teoretična. Potem pa verjetno vsak pogleda na ceno priključka in naročnin. Tu je konkurenca opravila svoje delo in večina ponudnikov spleta in televizije ima zelo podobne cenike, ne glede na tehnologijo.

Ko se posvetimo sami tehnologiji, je izbor na prvi pogled lahek. Kabelska televizija je nekaj, kar imamo napeljano že 20 let, tehnologija DSL, sploh v svojih novih različicah, pa je precej mlajša, kar ponavadi pomeni tudi boljša. Resnici na ljubo so tudi ponudniki kabelskih storitev poskrbeli za prenove svojih sistemov. To pomeni, da imajo današnja kabelska omrežja precej malo skupnega s tistimi iz začetka osemdesetih.

Pa začnimo pri največji prednosti kabelske televizije: če imamo v hiši ali stanovanju več tv sprejemnikov, lahko signal pripeljemo do vseh brez dodatnih naročnin ali naprav: vse, kar potrebujemo, je razdelilec za antenski kabel. Pri televiziji IP moramo za vsak televizor kupiti ali najeti sprejemnik IPTV - če smo dovolj blizu centrale, da je prenos več kot enega kanala hkrati sploh mogoč. Kakovost tv signala bi bila lahko, resnici na ljubo, pri vseh ponudnikih televizije pri nas boljša, se pa lahko kabelska tv vseeno pohvali, da v sliki ni artefaktov zaradi stiskanja ali pa polsekundnih preskokov, ker je sprejemnik ravno prezaposlen z dekodiranjem zapisa iz MPEG-4. Resda imajo ponudniki televizije IP navadno precej obširnejši seznam kanalov, vendar pa se lahko kabelski operaterji pohvalijo z nekaj zelo privlačnimi ekskluzivami: športni navdušenci lahko npr. kanal Športklub spremljajo le prek kabelskih omrežij.

Pa smo že pri drugi prednosti "kablašev": nihče vas ne vpraša, kako daleč od centrale ste. Ko imate enkrat doma kabelsko omrežje, imate bolj ali manj povsod na voljo celoten nabor storitev. Pri povezavah DSL je seznam storitev, ki jih omrežje ponuja, zelo odvisno od tega, kako daleč od centrale ste. Je IP televizija sploh možna? Koliko tv sprejemnikov lahko priključim na povezavo? Ali sploh lahko naročim najzmogljivejši internetni paket? Medtem ko kabelsko televizijo srečamo tudi v manjših mestih in celo nekaterih vaseh, smo za dobrote DSL, ki jih omogočata šele VDSL ali ADSL druge generacije, navadno precej bolj omejeni in tudi v večjih mestih je polno lis, kjer so najvišje hitrosti nedosegljive.

V dobrem desetletju, kar sem uporabnik kabelske televizije in priključkov DSL, sem dal skozi že kar nekaj okvar, motenj v omrežju in izpadov signala. V vsem tem času se mi ni zgodilo niti enkrat, da bi bil pri kabelskem ponudniku hkrati tako ob spletno povezavo kot ob televizijski signal. Pri povezavah DSL sem že nekajkrat obtičal brez vseh povezav v svet (oz. v primeru televizije "iz sveta"). Ciniki bi pripomnili, da je to odlična priložnost za vse preredek izlet v naravo, kljub temu pa je nerodno, da hkrati ostaneš brez danes dveh najbolj uporabljanih pripomočkov za razvedrilo.

Seveda se tudi ponudba pri operaterjih z isto tehnologijo razlikuje in gotovo se najde kabelski operater, ki ne ponuja nobene izmed prednosti "svoje" tehnologije in nasprotno. Kljub temu pa se, če se pri obeh taborih omejimo na najbolj uveljavljene ponudnike, predvsem zaradi boljše tehnologije za prenos tv slike tehtnica prevesi na stran operaterjev kabelske televizije.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki