Majhni in zadovoljni z malim

Majhni in zadovoljni z malim
Objavljeno: 27.11.2007 01:14 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: November 2007

Vem, ponavljam se, toda res, Slovenija je majhna. Včasih imam občutek, da vedno manjša. In če je to koristno s socialnega vidika, ker se nas resni gospodarski tokovi (beri: "pravi" kapitalizem) še vedno nekako izogibajo, je škodljivo v marsičem drugem. Recimo prav v tem, da se nas resni gospodarski tokovi izogibajo ...

Če se za hipec pomudim zunaj računalniških voda, je majhnost očitna v raznih tehničnih trgovinah, kjer si slovenska navodila za uporabo predstavljajo kot fotokopiran list A4, na katerem je natisnjeno besedilo, ki včasih le od daleč spominja na slovenščino (včasih pa še to ne - glej http://www.carniola.org/2007/09/27/). Osebno me to sicer ne moti, ker tako ali tako najprej odprem ponavadi priloženo angleško brošurico, ne predstavljam pa si, kako se tega lotijo starejši ali angleško negovoreči kupci.

Ob tem si ne morem kaj, da se ne bi (skorajda nostalgično) spominjal časov, ko je bila angleščina tudi v računalništvu še veliko bolj zasidrana, kot je danes. Spomnite se, kako smo včasih besedila (sporočila na BBSih) pisali brez šumnikov in kako smo potem nekaj "packali" s šumniki YUSCI. In kako smo vsaj tam nekje od Windows 3.1 EE naprej osvojili "pravi" kodni razpored CP1250 (oz. ISO Latin 2, kakor kdo) in kako danes z računalniki vendarle dobimo prave, slovenske tipkovnice. Ali res? Seveda ne. Na nekaterih dražjih Logitechovih modelih so šumniki le dodatno natisnjeni na tipke (zmeda z množico znakov je popolna), na nekaterih prenosnikih so "slovenske" le nalepke na tipkah, na prav vseh Applovih tipkovnicah pa sta, ne boste verjeli, zamenjani tipki Y in Z. "Mekintošarji" se torej še vedno gredo tisto, kar smo se "windowsarji" šli pred 15 leti - fizično premeščajo tipke na tipkovnici in potem "hekajo" sistemske datoteke v MacOS, da jim ta te spremembe tudi prizna. In, kar je najbolj zabavno, mekintošarjem se to zdi najbolj normalna stvar na svetu!? Da bi kdo segel tako visoko, da bi velikemu Applu dopovedal, da imamo v Sloveniji sistem QWERTZ in ne QWERTY, je seveda utopično. In to kljub temu da imamo celo Apple Slovenija ... Tako, kot je utopično, da se pri nas ne bi več prodajala strojna oprema, ki Slovenije ne podpira. Npr. telefoni, ki nimajo prevedenega uporabniškega vmesnika (Blackberry), ali GPSi, ki ne premorejo zemljevidov Slovenije in slovenskega glasovnega vodenja. Ali pa pokrivajo samo večja mesta in si mislijo, da je to popolnoma dovolj.

In ko sem že pri prodaji nepodprtih izdelkov - kar nekaj prodajalcev, npr. prenosnikov, se gre sivi uvoz. In če je "sivost" včasih pomenila, da delajo škodo uradnemu uvozniku, danes (ko trgovskih meja v Evropi tako ali tako ni več) to pomeni predvsem težave pri podpori in servisu. Si upate kupiti prenosnik, ki pri nas nima uradnega zastopnika in tudi ne servisa? To pomeni, da bodo servisne posege opravljali tam nekje v Nemčiji ali Franciji. Ste pripravljeni biti toliko časa brez svojega poslovnega orodja? No, v majhni Sloveniji včasih sploh ne gre drugače. Kar nekaj let je že tega, kar sem bil zaradi servisa kar nekaj tednov brez svojega Palma, vendar je šele kak mesec, kar sem bil iz istega razloga brez Blackberryja. Da, tistega Blackberrya, ki ga prodaja naš drugi največji mobilni operater in ga oglašuje na obcestnih plakatih in za katerega ima menda v Ljubljani celo servis. Žal se izkaže, da ta tudi za manjše posege (smerno kroglico, ki je odpovedala, spletni navdušenci popravljajo kar sami, z izvijačem in pinceto) raje pri izdelovalcu naroči novo napravo. In paketi novih naprav v majhno Slovenijo seveda romajo zelo počasi in poredko. Tako počasi, da sem po 14 dnevih brez svojega ključnega poslovnega orodja vendarle vzrojil in si tako prislužil nov primerek iz trgovine. Kdo ve, če bi jeza pomagala tudi, ko ne bi bil novinar ...

Mimogrede, servis tudi sicer postaja vedno pomembnejši, saj so izdelki vedno bolj "pokvarljivi" in to velja tako za avtomobile in pralne stroje (imam izkušnje) kot tudi za računalnike. Ravno zadnjič smo ugotavljali, da naši pisci menjavajo tipkovnice na približno leto in pol, pri čemer si omislijo dražje (in s tem boljše?) modele. Sam že 11 let uporabljam isto, IBMovo tipkovnico ("na klik", zelo glasno ;), ki ji prav nič ne manjka. Prepričan sem, da ji tudi čez nadaljnjih 11 let ne bo nič manjkalo. Da, včasih so bili izdelki trajni. Res pa je, da so bili tudi veliko dražji ...

In ko sem prej že omenil Blackberry - odjadrajte malce po spletu in ugotovili boste, da je zanj na voljo res zelo veliko najrazličnejših dodatkov. Pri nas? Seveda ne. V Simobilovem klicnem centru so me samo debelo gledali/poslušali, ko sem si zaželel avtomobilski nosilec, da bi lahko izkoristil vgrajeni GPS. Morda ga imajo pri uvozniku, so mi svetovali. Ne, uvoznik ima le "univerzalna" stojala in avtomobilske napajalnike, iz katerih bi se menda dalo kaj za silo sestaviti. Po 40 evrov. Za enak denar (poštnina všteta) sem stvar potem kupil v angleški spletni trgovini, pri čemer sem pravzaprav dobil kar prostoročni komplet za telefoniranje, se pravi celo nekaj več, kot sem potreboval.

Skratka, da, zavedam se, da se bom moral tej majhnosti privaditi. Čim prej se bom, tem manj mi bo kravžljala živce;)

Si upate kupiti prenosnik, ki pri nas nima uradnega zastopnika in tudi ne servisa? To pomeni, da bodo servisne posege opravljali tam nekje v Nemčiji ali Franciji.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki