Rumeno, ki te ljubim rumeno

Rumeno, ki te ljubim rumeno
Objavljeno: 28.8.2007 04:24 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: September 2007

Ste opazili, kako se naši mediji vse bolj "rumenizirajo"? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani dnevnik v deželi rumene Slovenske novice, da o raznih tračarskih revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj seli tudi v internet oz. v spletne izdaje različnih medijev?

Grozno, res, toda tudi spletni mediji, ki naj bi bili namenjeni informiranju bralcev (v resnici pa so namenjeni služenju denarja, kot skoraj vse, kar dandanes počnemo ...), postajajo ujeti v začarani krog hlastanja po čim večjih dosegih in s tem, predvidevam, potencialno višjih cenah oglasnih pasic (pa tudi večjih oglasnih packarij, o čemer sem na tem mestu že pisal). Vzemimo za primer 24ur.com, ki se ob vsakem merjenju dosegov pohvali, da je najbolj brana novičarska stran v slovenskem spletu. Ta že kar nekaj časa uporablja poceni zvijače, s katerimi naj bi to mesto še bolj zanesljivo zadržal. Na naslovni strani, vsaj na tistem delu, ki je predstavljen s fotografijami in/ali video posnetki, je že dobra polovica prostora rezervirana za tračarije o "slavnih" osebnostih, o vesteh iz "družbene smetane", za videoposnetke mokrih majic (z dekleti v njih) in seveda za Modiceve članke o seksu. Nič od tega me pravzaprav ne moti, saj lahko vse to prav vsak preskoči, če ga ne zanima ali morda celo moti. Presenečen pa sem nad tem, da so te "novice" očitno med najbolj branimi na strani! No, ali pa vsaj med najbolj komentiranimi. Res, največ je komentarjev tipa "Kakšna brezvezna novica!" ali "Seks ne sodi na prvo stran!", pa vendar, uredniška odločitev o vsebini strani je očitno dosegla svoj cilj - število dostopov do nje se povečuje ... Pa omenjena spletna stran na tem področju sploh ni edina. Nekoliko manj lahko težnjo zasledimo tudi pri delo.si, občasno, čeprav redkeje pa tudi pri finance.si. Hej, pravzaprav lahko "rumenost" zasledimo tudi pri kar nekaj naših računalniških konkurentih, ki na naslovnici same revije "prodajajo" simpatična dekleta ... Vse to je pravzaprav žalostno (bolj kot grozno), saj kaže na to, da je treba v vedno hitrejšem tempu življenja (da, kliše ...) uporabnike/bralce/gledalce ujeti tudi s tako poceni fintami, kot je seks. Kot je že od nekdaj govoril moj predhodnik na mestu glavnega urednika - če bi hoteli res mastno zaslužiti, se ne bi ukvarjali z računalništvom, temveč s prostitucijo in zvodništvom ;).

Druga tema, ki me je pritegnila ta mesec, je napoved Telekoma, da lahko uporabniki, ki so bili zaradi priklopa na ADSL prisiljeni naročiti tudi ISDN, zastonj presedlajo nazaj na navadno, analogno povezavo. Pravzaprav lahko to ugodnost izkoristijo kar vsi uporabniki ISDN. Seveda napoved ni zrasla na altruističnem Telekomovem zeljniku, temveč je posledica odločbe APEK. Sliši se sicer lepo, češ pravna država, no, vsaj regulativa telekomunikacijskega trga deluje, pa vendar to bolj kaže na nemoč "urejanja" našega do_nedavno_monopolista. Namreč, bodimo pošteni - tisoči (v resnici kar nekaj deset tisoč!) so bili "nategnjeni" in so tako paketno prodajo morali sprejeti. Torej so vsa ta leta plačevali bistveno previsoko naročnino, odplačevali so bistveno predrage (ISDN) telefone in še kaj. Zdaj (leta prepozno!) pa pride uredba, ki pravi, da si lahko spet omislimo analogno linijo, pri čemer pa prav nič ne omenja, da bomo dobili vrnjeno tudi preplačano naročnino, kaj šele, da nam bo kdo ponudil tudi analogni telefon, ki smo ga v tem času gotovo že vrgli v smeti (jep, ISDN seveda ne bo deloval, na kar nas Telekomovi uslužbenci ob poizkusu prehoda prijazno opomnijo ...). Še več, ta uredba prav v ničemer ne dokazuje kakršnekoli krivde Telekoma, saj je to v domeni Urada za varstvo konkurence (UVK), ki o tovrstni kršitvi razsoja že od leta 2004. Šele če bo tudi ta odločba pozitivno rešena, se bodo lahko posamezniki odločili za posamične tožbe in poizkusili sodno terjati svoj prav oz. tolarje. Prav veliko več kot za prste ene roke takih uporabnikov gotovo ne bo... Do takrat pa Telekom "ni kriv". Tako kot ni kriv pri domnevnem omejevanju podjetij, s katerimi je v zadnjem času sklenil poravnave v vrednosti nekaj milijonov evrov (poravnal se je seveda zato, ker je treba pred prodajo tujcem počistiti omaro z okostnjaki...). Podjetja (AMIS, In.life), ki so ga tožila, pa so se v slogu "Bolje vrabec v roki kot golob na strehi" raje odločila za do trikrat nižji znesek od toženega. Taka je pač pri nas realnost, kar zadeva nacionalnega operaterja. Sicer pa na to temo oziroma na te in podobne teme že nekaj mesecev redno pišemo v rubriki Podrobno na zadnjih straneh Monitorja.

In ko sem že pri vsebini Monitorja, ne morem mimo tokratnega eksperimenta, ki smo se ga lotili - Monitor TV v ločljivosti HD oz. 1920 × 1080 pik. Eksperimenta, ki nikakor ni obetal, da nam bo požrl toliko energije in živcev. Od nabave same kamere z ločljivostjo 1080i se je zdelo, da bo postopek enostaven. Namesto posnetkov PAL naj bi v naš video urejevalnik Avid Liquid enostavno naložili posnetke HD, vse skupaj zmontirali, enako kot vedno, in na koncu stisnili v sicer primerno večjo datoteko AVI. Pa se je izkazalo, da je ločljivost HD približno tako zahtevna, kot je bila leta 1994, ko smo pisali o eni prvih strojnih kartic za pecejevsko obdelavo, ločljivost PAL. V časih, ko smo na računalnikih gledali video posnetke "velikosti poštne znamke" (160 × 120 pik), kot se je temu takrat reklo, so bili polnemu PALu (768 × 576 pik) kos le redki računalniki. In tako je danes s HDjem. Le redki računalniki (no, PCji brez ustrezne strojne podpore) so mu kos pri montaži in le redki so mu kos pri predvajanju, če ga zakodiramo s kodekom Xvid. Kakorkoli, na priloženem DVDju (če v rokah držite ustrezno različico Monitorja) si lahko ogledate tako različico HD kot običajno PAL in ju primerjate v vseh pogledih, tudi procesorskem. Več o težavah, ki so nas spremljale pri izdelavi posnetka, pa si lahko preberete na 12. strani.

Uredba pravi, da si lahko spet omislimo analogno linijo, pri čemer pa prav nič ne omenja, da bomo dobili vrnjeno tudi preplačano naročnino, kaj šele, da nam bo kdo ponudil tudi analogni telefon, ki smo ga v tem času gotovo že vrgli v smeti.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki