Telekomov partnerski program - medvedja usluga?

Telekomov partnerski program - medvedja usluga?
Objavljeno: 30.9.2007 19:49 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: September 2007

Pred dvema letoma, 14. 9. 2005, je Telekom Slovenije z veliko reklame napovedal partnersko sodelovanje pri promociji širokopasovnega dostopa interneta z vsemi ponudniki. Danes vse kaže, da je bil Telekomov partnerski program le spreten Telekomov "odgovor" na ugotovitve Agencije za pošto in elektronske komunikacije, "da so Telekomove operaterske cene neprimerne za oblikovanje učinkovitega poslovnega modela", in na uvedbo postopka na Uradu za varstvo konkurence "zaradi Telekomovega navajanja oziroma oglaševanja zgolj enega komercialnega ponudnika ADSL povezave v internet, in sicer svoje hčerinske družbe SIOL d.o.o.".

Telekom je s partnerskim programom, kot kaže, uspešno zavrl še vedno nedokončane načrte APEKa za ugotavljanje "poštenosti" Telekomovih operaterskih cen, pa tudi pri UVK ni bilo videti posebne volje za dokončanje omenjenega postopka po tem, ko je Telekom začel oglaševati tudi SIOLovo konkurenco. Čeprav se je po uvedbi partnerskega programa tržni delež SIOLove konkurence na širokopasovnem dostopu začel povečevati, pa je partnerski program ponudnikom povzročal vedno večje finančne težave, tako da se je že pred časom nehal izvajati. Dva od šestih partnerjev, Perftech in Sinfonika, sta svoje uporabnike že "prodala" Telekomu (Perftech s celotno infrastrukturo), tretji, ADamSLon, je "mrknil" in Telekomova spletna stran s seznamom partnerjev je bila 20. junija dokončno ukinjena.

Ob tem se lahko spomnimo podobnega Telekomovega partnerskega dogovora s člani omrežja Eunet jeseni 1997 (po tem, ko je Telekom najprej za 430 tisoč dolarjev odkupil vse uporabnike podjetja NIL in za 1,25 milijona dolarjev celotno NILovo infrastrukturo). Naš takratni urednik, Samo Kuščer, je že na tiskovni konferenci ob podpisu partnerskega dogovora pronicljivo napovedal, da bodo uporabniki vseh podjetij iz NILovega omrežja Eunet prej ali slej pristali v Telekomovih "krempljih", čemur so direktorji navzočih podjetij ostro nasprotovali, že čez nekaj mesecev pa so svoje uporabnike vendarle morali prepustili "TeleSiolu".

Stanje na trgu

Konec leta 2006 je bilo po podatkih APEKa okrog 280.000 uporabnikov širokopasovnega dostopa, okrog 70 % prek priključkov xDSL in okrog 30 % prek kabelskih priključkov. V nadaljevanju si bomo ogledali poslovanje in ponudbo največjih podjetij na klasičnem telekomunikacijskem trgu v preteklem letu, medtem ko si bomo trg kabelskih ponudnikov pridržali za eno izmed naslednjih številk.

SiOL (69,5 milijona evrov prometa, 2,1 milijona evrov dobička), ki je od 1. aprila letos spet vključen v podjetje Telekom, je kljub Telekomovi podpori letošnje prvo četrtletje prvič končal z izgubo, potem ko njegovo poslovanje nikoli ni bilo preveč bleščeče, veliko slabše od Telekoma ali Mobitela. Telekom je že ob ustanovitvi neodvisne družbe SIOL d.o.o. le-tej omogočil bogato doto; opremo v vrednosti 824 milijonov tolarjev in 412 milijonov tolarjev v gotovini. Ob grozeči nevarnosti izgube leta 2005 je Telekom dokapitaliziral SIOL z 1 milijardo tolarjev, poleg tega pa je SIOL vsa leta skoraj ves dobiček (skupaj 1,1 milijarde tolarjev) pretvarjal v osnovni kapital. Najbolj donosne uporabnike, velika podjetja, je Telekom SiOLu že pred časom pobral, zato se je SIOL moral zadovoljiti s pretežno rezidenčnimi uporabniki, ki prinašajo veliko manj dobička. SIOL že nekaj časa ponuja trojček storitev, ob internetu še televizijo in telefonijo.

Sinfonika (17 milijonov evrov prometa, 3,1 milijona evrov izgube), ki je nastala z združitvijo nekaterih telekomunikacijskih podjetij (kot odgovor na Telekomov centrex), se je pred leti začela ukvarjati tudi s ponujanjem interneta. V ta namen je kupila dva internetna ponudnika, Moj.net za 105 tisoč evrov in K2.net za 122 tisoč evrov (ta trenutek oba v stečaju oziroma likvidaciji) ter ambiciozno kupovala in ustanavljala podjetja v tujini. Čeprav je do lani ves čas poslovala na "pozitivni ničli", je konec lanskega leta morala prodati svoje podjetje v Bosni in vse svoje rezidenčne uporabnike interneta prepustiti Telekomu, da je lahko vsaj nekoliko zmanjšala pričakovano izgubo. Sinfonika sicer še vedno ponuja ADSL dostop za podjetja po Telekomovi običajni operaterski ponudbi, vendar pa namerava v naslednjih mesecih še preostale ADSL uporabnike prepustiti konkurenci in se posvetiti sistemskim rešitvam za podjetja. Po mnenju Boris Hadalina, direktorja in solastnika Sinfonike (ter nekdanjega člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije), najemniki Telekomovega omrežja pač ne morejo resno konkurirati Telekomu.

AMIS (14 milijonov evrov prometa, 1,8 milijona evrov izgube) je po dokaj uspešnem poslovanju v preteklosti, ki se je začelo s prevzemom internetnih uporabnikov vsaj pol ducata partnerskih podjetij, lani prvič končal z izgubo. Izgubo 1,2 milijona evrov bi sicer imel že leta 2005, vendar ga je nepričakovano rešila zunajsodna poravnava s Telekomom 1,4 milijona evrov na račun Telekomovih zlorab, ki jih je leta 2004 ugotovil Urad za varstvo konkurence. Leta 2006 je večinski lastnik, Aleš Železnik, za dobrih 6 milijonov evrov AMIS prodal belgijski družbi AMISCO (v lasti skladov KBC Private Equity iz Belgije in Iris Capital iz Francije). Velik delež prihodkov, prek dve petini, izhaja iz storitev telefonije (okrog 4500 uporabnikov) in samo dobra polovica iz internetnih storitev, od tega samo petina na dostopu ADSL (okrog 15.000 uporabnikov) in desetina (okrog 5000 uporabnikov) na kabelskem dostopu. AMIS je nedavno začel ponujati tudi televizijo IP. Direktor AMISa Boštjan Košak izpostavlja problematiko neučinkovitosti ukrepov Agencije za pošto in elektronske komunikacije pri zagotavljanju konkurence na telekomunikacijskem trgu.

Tuš Mobil (nekdanji Voljatel) (10 milijonov evrov prometa, 365 tisoč evrov izgube), ki je leta 2001 s pomočjo mednarodnega rizičnega kapitala začel ambiciozni projekt "brezplačnega interneta" v Sloveniji, je šele leta 2005 prvič posloval brez izgub. Leta 2006 se je Volja prodala veletrgovcu Mirku Tušu, pri čemer lastniki še zdaleč niso bili tako uspešni kot pred leti, ko so avstrijskemu Telekomu prodali svoje češko podjetje. Voljatel ustvari skoraj dve petini prihodkov v tujini. Četrtina prihodkov je iz telefonije (okrog 4500 uporabnikov) in tri četrtine iz interneta, od tega slaba petina s širokopasovnega trga interneta (okrog 10.000 uporabnikov). Voljatel ima še vedno tudi 40 tisoč klicnih uporabnikov interneta. Od lanskega septembra ponuja tudi internetno televizijo, načrtuje pa tudi ponujanje videa na zahtevo. Direktor Ivica Kranjčević si veliko obeta od "četverčka" telekomunikacijskih storitev (internet, telefonija, televizija, mobilna telefonija), s katerim nameravajo resno napasti monopole na trgih fiksne in mobilne telefonije.

T-2 (3,8 milijona evrov prometa, 13,6 milijona evrov izgube) smo podrobno obdelali že v prejšnjih številkah. Glede na intenzivno rast podjetja ob velikih kapitalskih vlaganjih njegovega uspeha še ne moremo ocenjevati. Za pozitivno poslovanje (ne računajoč vlaganja v izgradnjo infrastrukture) bo res potreboval vsaj 25 % tržni delež, ki ga namerava doseči do konca leta 2009. Pred kratkim so lastniki podjetje T-2 dokapitalizirali z dodatnimi 21 milijoni evrov kapitala. Tudi T-2 namerava do konca leta ponujati četverček storitev. Matevž Turk, direktor T-2, je ob napovedi Telekomovega partnerskega programa pred dvema letoma povedal, da T-2 hoče postati resnična konkurenca Telekomu, zato jih Telekomov model ne zanima.

In-Life (3,3 milijona evrov prometa, 38 tisoč evrov izgube) je pretežno ponudnik internetne telefonije pod blagovno znamko De-Tel in vsa leta posluje z minimalnim dobičkom, pri čemer več kot štiri petine svojega prometa ustvari v tujini. In-Life je podobno kot T-2 znan po sporih z nacionalnim Telekomom, ki so se končali z vložitvijo odškodninskega zahtevka proti Telekomu konec leta 2005 v višini 3,25 milijona evrov. Po tem, ko se je sodišče v začetku letošnjega leta resno lotilo primera, sta se sredi poletja Telekom in In-Life nenadoma zunajsodno poravnala za 1,05 milijona evrov. In-Life sicer ne ponuja širokopasovnega dostopa do interneta, niti internetne televizije, tako da ga težave drugih ponudnikov ADSL ne zadevajo.

Softnet (3,3 milijona evrov prometa, 14 tisoč evrov dobička) je edini večji ponudnik internetnih storitev, ki iz previdnosti ni vstopil v Telekomov partnerski program, temveč se je osredotočil na regionalni trg storitev za poslovne uporabnike prek lastnega omrežja. Softnet ima poslovne enote na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Bolgariji in Romuniji. V okviru običajne Telekomove operaterske ponudbe poslovnim uporabnikom ponuja tudi ADSL in ADSL 2+. Poslovna odločitev Sofnteta je bila, kot kaže, pravilna, saj je večja ponudba ADSL drugim ponudnikom prinesla samo večje izgube, medtem ko Softnet edini posluje pozitivno, čeprav ne več tako kot v preteklih letih. Andrej Boštjančič, direktor in solastnik Softneta, meni, da operaterji brez lastne infrastrukture ne morejo preživeti, ker regulacija trga ne deluje.

Telesmart (175 tisoč evrov prometa, 60 tisoč evrov izgube), ki ponuja ADSL pod znamko ADamSLon, sicer po svojem prometu ne spada v zgornjo skupino, navajamo ga zgolj zato, ker je eno od šestih podjetij, ki so s Telekomom podpisala partnersko pogodbo za promocijo ADSL. Telesmart je bil ustanovljen konec leta 2004 in medtem ko je prvo leto poslovanja še končal z minimalnim dobičkom, je imel ob veliki rasti poslovanja lani že veliko izgubo. Na začetku poletja je spletna stran AdamSLona izginila iz interneta, njegov ustanovitelj Matjaž Simončič in direktor solastnika podjetja Telesmart, Damir Metelko iz podjetja D-NET, pa se na naša vprašanja o prihodnosti ADamSLona nista odzivala.

Kdo si upa: APEK ali UVK?

Če Agencija za telekomunikacije in pošto ne bo (po štirih letih dela) kaj kmalu ugotovila "poštenih" Telekomovih operaterskih cen ali če Urad za varstvo konkurence ne bo končno uvedel (že zdavnaj načrtovanih) postopkov zaradi cenovnega stiskanja oziroma predatorstva, kot so jih konkurenčni organi že uspešno končali v Italiji, Franciji in Španiji, se utegne zgoditi, da bodo tudi drugi ponudniki širokopasovnega dostopa, ki še uporabljajo Telekomovo infrastrukturo, svoje uporabnike morali prepustiti Telekomu. Kakšni pa so trenutni izgledi za to, kažeta izjavi obeh direktorjev spodaj.

Urad sicer naknadno ugotavlja kršitve konkurenčnega prava, vendar je treba vzroke za tako stanje iskati v ex ante sektorskem regulatorju (APEK, op. a.).

Andrej Plahutnik, direktor UVK od 21. 9. 1994 naprej

Agencija poudarja, da je splošno konkurenčno pravo, za katerega izvajanje skrbita Komisija ES in pri nas UVK, pomembna dopolnitev ex ante regulacije (APEK, op. a.).

Tomaž Simonič, direktor APEKa od 21. 1. 2005 naprej

Osnovni namen predstavljenega partnerskega programa je dokazati, da ima Telekom Slovenije konkurenco. Tudi za ceno tega, da jo Telekom dejansko ustanovi.

Matevž Turk, direktor T-2 d.o.o.; do 10. 5. 2004 tehnični direktor SIOL d.o.o., (DELO, 12. 8. 2005)

Partnerski program je bil po mojem mnenju ustvarjanje privida konkurence, da bi bilo stanje liberalizacije v Sloveniji videti lepše in da bi ustvarili vtis o možni konkurenci.

Miran Kramberger, neodvisni svetovalec za telekomunikacije; do 18. 2. 2004 direktor SIOL d.o.o. (12. 6. 2007)

Telekomov jumbo plakat sredi Ljubljane v začetku leta 2006

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki