Telekoma vezava ISDN-ADSL - strel v lastno nogo?

Telekoma vezava ISDN-ADSL - strel v lastno nogo?
Objavljeno: 6.11.2007 00:41 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: Oktober 2007

Agencija za pošto in elektronske komunikacije je 8. junija izdala odločbo, s katero je naložila Telekomu Slovenije, naj tistim naročnikom priključkov ISDN, ki so te priključke zakupili hkrati s priključki ADSL, omogoči brezplačen prehod na priključek PSTN. To je bilo zadnje dejanje v dolgotrajni zgodbi o vezavi priključkov ADSL in ISDN, ki se je začela ob uvedbi tehnologije ADSL 1. marca 2001 in končala z odločbo iste agencije 12. septembra 2005, ko je Telekomu Slovenije prepovedala pogojevanje vzpostavitve priključka ADSL s predhodno vzpostavitvijo priključka ISDN, saj je ob preučitvi stanja tehnike ugotovila, da za tako pogojevanje ni (več) utemeljene podlage.

Na ključno vprašanje, ali je tako pogojevanje sploh kdaj bilo utemeljeno, oziroma kdaj je nastopil tisti trenutek, ko je razvoj tehnike omogočil vzpostavitev priključka ADSL tudi na priključku PSTN, pa agencija ne daje odgovora, temveč prepušča vprašanje Uradu za varstvo konkurence, ki je že leta 2004 uvedel postopek proti Telekomu Slovenije zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja z vezano prodajo priključkov ADSL in ISDN. Telekom Slovenije je obveznost iz sklepa agencije z dne 12. septembra 2005 prostovoljno izpolnil že en teden prej, 5. septembra 2005, čeprav je sklep postal dokončen šele 27. septembra 2005. Tudi pri izpolnjevanju drugega sklepa agencije je Telekom pokazal "dobro voljo" in omogoča vsem naročnikom priključkov ISDN brezplačen prehod na cenejši priključek PSTN.

ADSL v Sloveniji

Telekom Slovenije je že leta 1999 pohitel z napovedjo takrat nove tehnologije ADSL (tisto leto so bile prve komercialne ponudbe v Evropi) in na sejmih delil informativne letake o tehnologiji ADSL s shemo omrežja ATM/ADSL (www.monitor.si/adsl_letak). Na letaku je vidno, da je Telekom takrat načrtoval ADSL tako na priključkih ISDN kot tudi na priključkih PSTN. Ob uvedbi tehnologije ADSL v začetku leta 2001 pa je delil le malenkost spremenjene letake, na katerih pa na shemi ni bilo več priključka PSTN. Telekom se je torej v nekem trenutku pred komercialno uvedbo omrežja ADSL odločil, da bo ADSL ponudil samo na priključkih ISDN. Spomnimo se, da je bil Telekom pri tehnologiji ISDN precej bolj počasen, saj je prve priključke ISDN ponudil na trgu šele jeseni 1995, nekaj let pozneje kot druge države v Evropi (Nemčija 1989, Francija 1990, Avstrija 1992).

Telekom pojasnjuje

Telekomove razlage o vezavi priključkov ADSL samo na priključke ISDN so bile ves čas nedoločene in tudi protislovne. Na eni strani se je Telekom izgovarjal na stanje telekomunikacijskega omrežja; na dvojne priključke (tako imenovane dvojčke) na analognih priključkih PSTN in večkanalne priključke (kratica PCM), ki pa jih najdemo tako na analognih priključkih PSTN kot na digitalnih priključkih ISDN. Na izrecno vprašanje je Telekom celo priznal, da ADSL ni mogel ponuditi na tistih priključkih ISDN, ki so bili izvedeni prek večkanalne PCM tehnologije, torej je bilo izgovarjanje na večkanalne priključke na priključkih PSTN zavajajoče.

Takratni predsednik Telekomove uprave, Libor Vončnina, je za Dnevnik (27. maj 2005) izjavil, da bodo najpozneje do konca leta 2005 nadgradili dostopno omrežje, da bo ustrezalo tehničnim parametrom in zahtevam za razvezo, oziroma da bodo zagotovili primerno robustnost omrežja, v kar je zajeta tudi postopna odprava večkanalnih naprav. Vendar pa Telekom še danes ni odpravil niti vseh dvojčkov (Telekom pravi, da naj bi jih bilo še nekaj sto), kaj šele vseh večkanalnih priključkov. Koliko je takih priključkov danes oziroma koliko jih je bilo v preteklosti, nam na Telekomu niso hoteli povedati, češ da je to poslovna skrivnost. Po naših ocenah je večkanalnih priključkov še vedno nekaj deset tisoč. To je razvidno tudi iz odgovorov Telekoma na poizvedbe alternativnih operaterjev po razvezi lokalne zanke, ki jih Telekom zavrača v skoraj polovici primerov.

Na drugi strani se je Telekom izgovarjal na tehnične možnosti v preteklosti, ko naj še ne bi bilo potrebne opreme. Tako na primer pravi, da ob uvajanju tehnologije ADSL ni bilo integriranih rešitev dostopovnih multiplekserjev (DSLAM), ki bi omogočali hkratno ponujanje ADSL za uporabnike na priključkih ISDN in PSTN. Alcatel, ki je sodeloval že na prvem Telekomovem razpisu za opremo ADSL leta 2000, je imel vso potrebno tehnologijo že leta 2000; Telekom jo je uspešno testiral tudi na priključkih PSTN. Iskratel, ki je na istem razpisu leta 2000 sodeloval (in zmagal), je ponudil Siemensovo tehnologijo, ki je omogočala tudi delovanje na priključkih PSTN (torej po priporočilu ITU-T Annex A). Razpis Telekoma pa je izrecno zahteval uporabo priporočila ITU-T Annex B, ki sicer deluje na obeh vrstah priključkov, ISDN in PSTN. Če bi Telekom takoj ponudil ADSL tako na priključkih ISDN kot PSTN, bi bili edina težava razcepniki, ki na začetku še niso bili kombinirani (ISDN in ADSL).

V Telekomu nam nikakor niso znali pojasniti, kateri razlog je bil ključen za to, da so lahko točno 5. septembra 2005 (in ne prej) ponudili ADSL tudi na priključkih PSTNin so samo na splošno so pojasnjevali, da so nenehno izboljševali dostopovno omrežje z zamenjavo večkanalnih priključkov in nadgrajevali opremo v centralah (DSLAMe).

Miran Kramberger, ki je kot podpredsednik uprave Telekoma sodeloval pri sprejetju odločitve za ADSL na ISDN, danes pravi, da je bila vezava ADSL na samo eno (PSTN) ali samo drugo vrsto priključkov (ISDN) nujna samo do razvezave krajevne zanke aprila 2003, od takrat naprej pa ni bila več potrebna, saj je lahko vsak operater ponujal kakršnokoli kombinacijo. Trdi tudi (v nasprotju z vsemi drugimi), da odločitev za omejitev na ISDN ni bila posledica interesa po večji prodaji priključkov ISDN.

Postopek na UVK

Urad za varstvo konkurence je 5. oktobra 2004 uvedel postopek proti Telekomu Slovenije zaradi domnevne zlorabe pri paketni prodaji priključkov ISDN in ADSL, saj je utemeljeno sumil, da ti dve storitvi nista povezani niti po svoji naravi niti po trgovinskih običajih. Urad je menda že ob uvedbi tehnologije ADSL v Sloveniji leta 2001 razmišljal o uvedbi postopka, vendar ga je uvedel šele tri leta pozneje, ko se je Telekomov naročnik pritožil Uradu, ker mu je Telekom ob nakupu priključka ADSL hotel prodati še priključek ISDN, ki ga naročnik ni potreboval. Za dolgotrajnost postopka pa ni toliko kriv UVK kot izvedenci, na katere se je obrnil UVK. Pri APEKu (v letu in pol) ni imel uspeha, zato je potem mnenje iskal pri Laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani oziroma pri predstojniku laboratorija, dr. Janezu Beštru. Odločba UVK zamuja glede na napovedi njenega direktorja iz začetka preteklega leta, vendar naj bi le bila izdana do konca letošnjega leta.

Škoda

Zaradi Telekomovega pogojevanja priključkov ADSL s priključki ISDN je nastala škoda na celotnem trgu širokopasovnega dostopa do interneta v Sloveniji, saj se je razvijal bistveno počasneje, kot bi se brez tega pogojevanja. Škoda je bila storjena posredno tudi vsem ponudnikom širokopasovnega dostopa prek Telekomove infrastrukture, ki so prodali precej manj širokopasovnih dostopov, kot bi jih sicer. Ne nazadnje tudi v samem Telekomu neuradno priznavajo, da so se s tem "ustrelili v nogo", a podobno kot za vse nepravilnosti v Telekomu, ki prihajajo in bodo še prihajale na dan ob privatizaciji Telekoma, za to krivijo prejšnje uprave.

Telekom je na eni strani res prodal bistveno več priključkov ISDN, kot bi jih sicer, vendar je na drugi strani prodal bistveno manj priključkov ADSL. Kako velika "zavora" je bila ta vezava, je bilo razvidno takoj po 5. septembru 2005, ko se je skokovito povečala prodaja širokopasovnega dostopa prek priključkov ADSL, hkrati pa je bistveno upadla prodaja priključkov ISDN. Poleg tega v zadnjem času naročniki priključke ISDN na veliko odpovedujejo zaradi razvezave krajevne zanke. Telekomovo vztrajanje pri priključkih ISDN zaradi trenutnih prodajnih rezultatov se je tako pokazalo kot kratkovidno, saj bo Telekom z razvojem tehnologije (razvezava krajevne zanke, optični priključki) v vsakem primeru izgubil večino naročnikov ISDN (samo lani vsaj 20.000).

Oškodovani pa so bili tudi tisti uporabniki interneta, ki so bili v času od 1. marca 2001 do 5. septembra 2005 prisiljeni kupiti priključek ISDN (in še telefonski aparat za ISDN) in potem plačevati dražjo telefonsko naročnino, če so hoteli priti do širokopasovnega interneta. V tem času je Telekom po oceni Financ s priključninami in dražjimi naročninami zaslužil dodatnih 20 do 25 milijonov evrov.

Vračilo škode

Čeprav je celotna škoda velika, pa je povprečna škoda enega "prisilnega" uporabnika priključka ISDN razmeroma majhna, ocenjujemo, da v povprečju okrog 250-300 evrov, večja za uporabnike z začetka obdobja, manjša za uporabnike s konca. Kljub temu je brezplačen priklop nazaj na cenejši priključek PSTN, ki ga je zapovedal APEK letos poleti, kaj slaba tolažba. Naročniki, ki so bili "prisilno" priključeni v letih od 2001 do 2004, zaradi zastaralnega roka te škode ne bodo mogli niti teoretično več uveljavljati, naročniki iz leta 2005 pa bi morali čim prej vložiti odškodninski zahtevek na sodišče. Toda zaradi pomanjkanja sodne prakse v Sloveniji ni jasno, ali bo sodišče odločalo po svoji presoji ali bo vzelo kot temelj tožbenega zahtevka odločbo UVK - takrat, ko jo bo UVK izdal (ali takrat, ko bo odločba UVK - po vseh pritožbah Telekoma - pravnomočna).

Za konec

Telekomova odločitev o vezavi priključkov ADSL na priključke ISDN je bila leta 2001 morda še razumljiva. Šele leta 2001 je namreč Telekom v celoti digitaliziral svoje telekomunikacijsko omrežje in če bi ADSL takoj ponudil tudi na priključkih PSTN, bi morda moral reševati nekoliko več tehničnih težav. Z omejitvijo na samo priključke ISDN je hkrati tudi omejil povpraševanje po priključkih ADSL, ki mu na začetku verjetno ne bi bil kos. Vsaj od razvezave krajevne zanke leta 2003 naprej pa bi Telekom lahko brez težav ponudil ADSL tudi na priključkih PSTN, tako da je bilo njegovo vztrajanje pri vezavi na priključke ADSL popolnoma nepotrebno oziroma celo kontraproduktivno.

Namesto da bi se Telekom pravočasno (torej najkasneje leta 2003) osredotočil na razvoj telekomunikacijske infrastrukture, predvsem optike do doma (FTTH), s čimer bi se edino lahko uspešno meril s prihajajočo konkurenco (ki je prav te dni presenetila z izredno nizkimi cenami), je izgubljal čas z ohranjanjem monopola za vsako ceno na zastarelih storitvah, kot so ISDN (in recimo tudi centrex, toda o tem kdaj drugič). To se mu danes obilno maščuje, še bolj pa se maščuje njegovim lastnikom zaradi nižje vrednosti Telekoma. Ali bi bilo kaj drugače, če leta 2004 nekaj ključnih posameznikov ne bi zapustilo Telekoma in začelo delati za konkurenco?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki