Uroš Mesojedec: Fontastično
Digitalna tipografija postaja iz dneva dan pomembnejša, saj vse več stvari preberemo na zaslonu.
Transformacija zaslonov iz zastarele katodne tehnologije v diskretne točke, še posebej zaslone LCD, je skoraj popolna. Ta transformacija pa je prinesla tudi drastičen zasuk pri upodabljanju pisav. Digitalna tipografija ni bila še nikoli tako pomembna in letos smo prišli do številnih mejnikov, ki bodo značilno vplivali na to, kako bomo brali v prihodnosti. Leto 2007 pa je za tipografijo pomembno tudi zato, ker prav letos slavi 50-letnico ena najbolj priljubljenih pisav vseh časov, helvetica. Njena zgodba je neločljivo povezana tudi z razvojem digitalne tipografije.
Čas po drugi svetovni vojni je prinesel oživljanje zanimanja za "groteskne" pisave brez značilnih repkov na črkah (serifov), ki so bili nekoč zaradi lažjega branja tiskane vrstice del večine priljubljenih pisav. V švicarskem podjetju za izdelavo tiskarskih znakov Haas so se tako odločili, da bodo naročili izdelavo nove tipografije, po zgledu uspešne akzidenz grotesk. Delo so zaupali Maxu Miedingerju in Eduardu Hoffmannu, ki sta leta 1957 izdelala neue haask grotesk. Zaradi bolj uspešnega trženja pisave sta se nemška lastnika Haasa, podjetji Stempel in Linotype, odločila, da bosta s spremembo imena izkoristila tedanje zanimanje za švicarski dizajn. Ker nemški urad za zaščito blagovnih znamk ni dopuščal rabe krajevnih imen, so z vrinjeno črko prikrojili latinski naziv za Švico, Helvetia. Mednarodni pohod helvetice se je tako začel leta 1961.
Uspeh je bil popoln in še danes je helvetica pisava številnih logotipov in celostnih podob, med katerimi izstopajo podjetja, kot so Lufthansa, BMW, 3M, celo Microsoft... Tudi pri nas je bila helvetica nepogrešljivo "orožje" oblikovalcev, saj je še danes v logotipu Gorenja, Iskre, nekoč tudi Ljubljanske banke... Pri oblikovalcih je veljalo pravilo: "Ko si v dvomih, uporabi helvetico."
Njeno vsenavzočnost je konec 80. let priznal tudi Adobe, ki je svetu predstavil jezik za upodabljanje strani, postscript. Del vsakega tolmača zanj so bile tudi štiri klasične pisave: times, courier, symbol in helvetica. Adobe je dovoljenje za uporabo teh pisav kupil pri izvirnih tvorcih in s tem pokazal svoje spoštovanje do ceha, čigar upoštevanje je bilo za preživetje in uspeh postscripta seveda nujno. Vendar je Adobe svoj izdelek tudi mastno zaračunal. Tako se je pojavilo kar nekaj klonov postscripta, ki so poleg lastne izvedbe tolmača za sam jezik prinesli tudi lastne različice štirih ključnih pisav. Helvetico so nadomestile pisave, kot so megaron, newton, triumvirate ali arial.
Podjetje Monotype je za potrebe zamenjave helvetice prilagodilo eno izmed lastnih pisav, tako da je po merah (širina in druge značilnosti posameznih znakov) povsem odgovarjala priljubljeni pisavi. To je pomenilo, da jo je prilagojeni tolmač postscripta lahko mirno zanemaril, namesto nje uporabil arial in prelom besedila se zaradi tega ni spremenil. A izkušeni stavci in oblikovalci so lahko prepoznali spremembe v videzu besedila. Posebej opazne razlike med arialom in helvetico so v velikih tiskanih črkah G, R in C ter malih a in t. Ker je pri oblikovanju in še posebej tipografiji vsaka podrobnost še kako pomembna, so mnogi nad arialom vihali nos.
Apple, ki je leta 1984 predstavil računalnike macintosh, je - kot da bi vedel, da bodo njegovo preživetje omogočili prav digitalni stavci - v osnovni programski paket dodal tudi pisavo helvetica. Ko pa je digitalno založništvo za Apple postajalo vse pomembnejše, so se skupaj z Microsoftom odločili, da bodo razvili novo rešitev za digitalno tipografijo in se tako izognili nakupu dragih rešitev Adoba. Leta 1991 je Apple predstavil tehnologijo TrueType, ki je poleg macintoshev našla dom tudi v Microsoftovih Oknih 3.1. A za razliko od Appla se Microsoft, verjetno v želji da bi prihranil denar, ni odločil za helvetico, temveč je v Okna postavil njen klon, arial.
Zaradi velikanskega uspeha Oken je danes arial prevzel primat najbolj priljubljene "groteskne" pisave, s čimer lepo kaže, kakšen vpliv imata v resnici Microsoft in Okna na številne pore družbe, ki se vse bolj digitalizira. Poklicni oblikovalec bo danes še vedno izbral helvetico, vendar je pritisk naročnikov vse večji, saj arial tako ali tako že imajo zaradi Oken, to pa bo pocenilo izdelavo številnih dokumentov. Kot se je v spletu izrazil Mark Simonson v razvpitem zapisu "The Scourge of Arial" [1]: "zvest svoji zapuščini, se arial izbere, ker je poceni, ne ker bi bil odlična pisava".
Zgodba pa se s tem v resnici šele začenja. Applov iPhone je uporabnikom predstavil izvrsten uporabniški vmesnik, ki temelji ravno na helvetici in visoki ločljivosti zaslona (kar 160 DPI), ki omogoča zares kakovostno upodobitev besedila. Čudi sicer, da je na napravici našel dom tudi arial, seveda zaradi spletnih strani, a tu bi ga lahko popolnoma nadomestila helvetica. Hkrati je Apple - da bodo tudi razvijalci v Oknih lahko preizkušali spletne uporabniške vmesnike za iPhone - prenesel svoj spletni brskalnik Safari v Okna, kjer pa je uporabnike začudila njegova povsem drugačna upodobitev pisav. Očitno je, da Apple daje prednost obliki pisave, medtem ko Microsoftova upodobitev favorizira mrežo zaslonskih točk in veliko stopnjo popačenja oblike, ki daje ostrejšo podobo znakov. Če kdaj povečujemo zaslonsko pisavo v Oknih, je prav očitno nezvezno povečevanje in nadležen preskok v navidezno krepki videz. Še huje je v Wordu, ki za ceno mre
V znamenitem intervjuju iz dokumentarca "Triumph of the Nerds" je leta 1996 Steve Jobs očital Microsoftu, da nima prav nobenega okusa. V izvrstnem članku "Texts Rasterization Exposures" [2], ki ga lahko najdemo v spletu, gre avtor Maxim Shemanarev še naprej in Microsoft obtoži, da je grdo prevaral ves svet: "Upodabljanje besedila v Oknih XP je brez kakršnegakoli okusa in inženirske kulture. Njihovo besedilo je prikazano ostro in privlačno, vendar napačno." Maxim okrca tudi Apple, ki računa na prihodnje zaslonske ločljivosti 200 DPI in več, noče pa prilagoditi svojih algoritmov veliko manjšim ločljivostim, ki so danes prevladujoče. Ponudi celo preprosto rešitev, ki deluje s preprostim kombiniranjem tehnik, ki so prosto na razpolago.
Uporabniki si vsekakor zaslužimo večjih zaslonskih ločljivosti in kakovostnejše upodobitve besedila, ki bo bolj zvesta tudi odtisu na papirju, vendar monopol Oken žal tudi tu preprečuje večji napredek. A konkurenti, ki so v vzponu, se še vedno lahko izkažejo z inovacijami, ki bodo bolj spoštovale okus in tradicijo.
Pri oblikovalcih je veljalo pravilo: "Ko si v dvomih, uporabi helvetico."
