Intervju: Paul Pierce, Motorola
"Zabavno je izdelati nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoče"
"Zabavno je izdelati nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoče"
Do čistokrvne komercializacije omrežij 5G smo morebiti res oddaljeni še več let, a nas ta že zdaj draži.
Mobilna omrežja pete generacije, znana pod kratico 5G, ne bodo prebojna tehnologija le v panogi telekomunikacij, temveč tudi širše. Pred nami je nova doba povezljivosti in inovacij. Prav tako omrežja 5G prinašajo veliko neznank, posebej, ko beseda teče o poslovnih modelih prihodnosti, povezanih z novo tehnologijo.
Ne slepimo se. Tudi v podatkovnih centrih prihaja do človeških in drugih napak. Po zaslugi vrhunske tehnologije pa so te le redko usodne.
Alexey Malanov, varnostni raziskovalec v podjetju Kaspersky, je prepričan, da bodo tehnologije s področja umetne inteligence vse bolj krojile področje kibernetske varnosti. Žal na obeh straneh.
Oktober je mesec kibernetske varnosti, mesec, ko mediji javnost še bolj obsežno ozaveščamo o tem, kako morata vsak posameznik in sleherno podjetje skrbeti za kibernetsko higieno ter kako poskrbeti za varnost in zasebnost na internetu. Novinarji z vsega sveta s(m)o vse bolj zaskrbljeni za njiju. Kako tudi ne bi bili? Mar res vemo, kaj ponudniki oblačnih storitev delijo s posameznimi državami oziroma z njihovimi službami domovinske varnosti (oziroma ustreznimi vohljaškimi organi)? Tudi če ne vemo, lahko vsaj sumimo. Ko beseda nanese na rabo oblačnih rešitev, sam zagovarjam tezo, da je paranoja celo zdrava in koristna.
Številna podjetja danes vodi imperativ iskanja, ustvarjanja in hrambe najrazličnejših podatkov. V teh se namreč skriva poslovna vrednost. Preverili smo, kateri trendi obvladujejo področje upravljanja podatkov.
Podjetja imajo danes na voljo cele gore podatkov, a se zdi, da jim nikakor ne uspeva, da bi jih izkoristila in spremenila v otipljive rezultate. O podatkih veliko govorijo, a res nisem prepričan, da vedo, kako jih dobičkonosno uporabiti. Če bi jih, potem raziskava družbe Deloitte ne bi pokazala, da 80 odstotkov novih izdelkov svoje mesto na prodajnih policah izgubi v manj kot letu dni, torej se jim ni uspelo dokazati na trgu. Ali še hujši statistični podatek: da približno 96 odstotkov inovacij nikoli ne povrne kapitalskih naložb vanje. Kaj torej gre narobe, če pa imajo podjetja na voljo vse mogoče podatke – bojda tudi take, ki jim natančno dajo vedeti, česa si uporabniki želimo? Ne glede na ogromno količino razpoložljivih podatkov podjetja teh preprosto ne izkoristijo, bržkone predvsem zato, ker niti ne vedo, kako naj bi jih.
Poslovne fantazije o tem, kako v oblaku vse deluje »na klik«, v praksi kaj hitro naletijo na trdna tla. Resnica je, da je prenos poslovanja v računalniški oblak precej zahtevna naloga, med katero podjetja čakajo številni izzivi.
Računalništvo v oblaku je v zadnjih letih postalo platforma za spodbujanje digitalnih preobrazb in posodabljanje IT-okolij. Podjetja vse pogosteje iščejo dodatno prilagodljivost poslovanja in/ali prihranke stroškov z najemom programske opreme od ponudnikov, kot so Amazon Web Services (AWS), Google Cloud Platform (GCP), Microsoft Azure in drugih. Raziskava podjetja Forrester Research ugotavlja, da večina podjetij že »nabavlja« storitve v oblaku pri dveh ponudnikih ali več, pri čemer je svetovna poraba za storitve iz javnih oblakov že dosegla preračunanih 180 milijard evrov. Kaj podjetja sili v oblak? Predvsem številne možnosti, ki bi jih težje oziroma vsaj znatno dražje uresničila, če bi gradila lastne podatkovne centre. Posel je tekma in računalniški oblak je tista tehnološka platforma, ki omogoča hitre rezultate. Podjetja imajo stalno v mislih svoje konkurente, saj tudi ti s pridom izkoriščajo poslovno programsko opremo iz oblaka, selitev podatkov v oblačne zbirke podatkov in bliskovito hitro obdelavo ter analitiko, tehnologijo strojnega učenja itd.
Arhiv
Po kategorijah