Objavljeno: 24.12.2019 | Avtor: Miran Varga | Monitor Januar 2020

Kaj storiti, ko se digitalna preobrazba zaustavi?

Ne prestrašite se statistike in pogosto omenjane visoke stopnje neuspeha digitalne preobrazbe: morda ste samo začasno naleteli na (na videz nepremagljivo) oviro.

V gospodarskih krogih se veliko govori o neuspehu digitalne preobrazbe podjetij. Čeprav si podjetja prizadevajo za korenite spremembe, jih je večina obsojena na neuspeh. Analitiki pogosto omenjajo podatek, ki pravi, da kar okoli 70 odstotkov podjetij preobrazbe ne doseže.

V praksi stvari niso tako črno-bele. Ne glede na to, katero študijo beremo, vendarle vsaj tretjini ali pa okoli polovici podjetij uspe. A tudi v primerih, ko prizadevanja za digitalno preobrazbo ne prinesejo želenih rezultatov, ni vse slabo. Morebiti je preobrazba le zastala ali pa je imelo vodstvo v svojem načrtu povsem nerealne in zato nedosegljive cilje. Še več, nezadovoljni z nedoseganjem ciljev so posamezne projekte ustavili. Kar je morebiti spet nova napaka. Včasih si velja vzeti trenutek, razmisliti in morebiti ubrati drugačno pot do cilja, ne pa se kar vrniti na (slabše) izhodišče. Izkušeni IT-strokovnjaki, ki so že uspešno opravili preobrazbo, začuda sploh ne govorijo o tehnologiji, temveč podjetjem v težavah svetujejo, naj si podrobneje ogledajo ključna področja, kot so kultura, znanje zaposlenih, metrike in vpliv strank. Včasih lahko že majhni popravki na teh področjih poskrbijo za večji napredek. Seveda pa je treba biti pri preobrazbi iskren do sebe in poslovanja ter se vprašati naslednje …

Se osredotočamo na digitalizacijo ali preobrazbo?

Digitalna preobrazba je na splošno slabo razumljen izraz. Podobno kot inovacije. Ljudje pogosto enačijo izraze digitizacija, digitalizacija in digitalna preobrazba. A gre za zelo različne pojme, ki segajo od premika papirnatega procesa do spletnega procesa ali avtomatizacije do načina, kako smo svoje družbeno življenje preoblikovali okoli medijev in digitalne komunikacije. Digitalizacija in avtomatizacija se lahko izvajata kot posamezna projekta, medtem ko digitalna preobrazba zahteva, da se s spremembami spopade celotno podjetje.

Če ne veš, kam greš in kako je videti cilj oziroma uspeh, ga boš težko dosegel. Nekateri ljudje pogosto pravijo, da ne vedo, česa si želijo, a da bodo to prepoznali, ko bodo to videli. Ni res. Podjetja, za katera je digitalna preobrazba (pre)trd oreh, naj poskusijo z naslednjim receptom: kompleksen izziv naj razdelijo na manjše dele. Tako bodo morebiti lažje razumela posamezne težave in jih odpravila.

Kako bo sprememba vplivala na stranke?

Ob digitalni preobrazbi je treba vedno imeti pred seboj stranko, saj se ta začne in konča z njo. Spreminjate se zato, da boste jutri še imeli posel. Posodobitev tehnologije lahko vodi v izboljšanje poslovanja, kar je za podjetje dobro, vendar nadgradnja tehnologije le redko povzroči bistveno izboljšanje celotne uporabniške izkušnje stranke. Zato gre ta k ponudniku, ki jo bolje razume. Pogosto so neuspešni tisti projekti, ki dajo prednost notranjim operacijam in v večji meri zanemarijo stranko. Ta pač ne bo vztrajala pri podjetju, ki ji nudi manj od konkurenta.

Je naša vizija smiselna?

Med vzroki, zakaj digitalna preobrazba zastane ali ne uspe, je pogosto tudi nezmožnost komuniciranja o jasni viziji po vsej organizaciji. Pogosto sledi odpor zaposlenih do prevzema nove kulture. Digitalna preobrazba pomeni temeljni premik v načinu dela zaposlenih in v načinu, kako organizacija ustvarja vrednost (in torej prihodke). Zaposleni, ki ne razumejo, zakaj morajo delati drugače, zelo hitro postanejo zaviralci uspeha. In s tem »virusom« okužijo še druge.

Prav zato je izrednega pomena, da vodstvo ustvari razumljivo in jasno vizijo ter jo zna pojasniti in osmisliti vsakemu zaposlenemu – zakaj mora delati drugače, da bo vsem bolje. Vsak posameznik v podjetju namreč prispeva svoj kamenček v mozaik končnega uspeha.

Ali vpeljane metrike uspeha spodbujajo zaposlene k preobrazbi?

Poznaš lahko le tisto, kar meriš. Kako v vašem podjetju merite uspeh preobrazbe? Številna podjetja uspeh merijo skozi parametre upravljanja, skladnosti in hitrost reševanja težav strank. Toda prav nobena izmed naštetih metrik ne motivira zaposlenih.

Vodstva bi moralo v podjetju najprej izbrati zaposlene, ki lahko vidijo/razumejo širšo sliko in so ciljno usmerjeni. Ti bodo ostalim pokazali, kako delati drugače, in jim predvsem pojasnili, zakaj delati drugače. Digitalna preobrazba bo uspešna, ko se bodo zaposleni prilagodili spremembam, ki se bodo dogajale, podjetje pa pridobilo prožnost in ustvarjalnost za usmerjanje teh sprememb.

Katere omejitve v kulturi podjetja zavirajo spremembe?

Neuspeh digitalne preobrazbe pogosto izvira iz izvedbe in ne strategije. Ideja o spremembi je lahko za podjetje odlična, toda način, kako jo doseči, naleti na odpor. Uvajanje (pre)več sprememb hkrati je nevarno. V številnih podjetjih namreč pride do odpora zaposlenih. Že res, da bi marsikdo rad do upokojitve »delal po starem«, a vsakega zaposlenega je lažje pripraviti do manjših sprememb, ene za drugo, kot do upoštevanja vseh naenkrat.

Kultura je lahko velika ovira pri preobrazbi. Podjetja naj zato začno spodbujati – tudi finančno – inovativno vedenje zaposlenih. Vendarle so oni tisti, ki obvladajo posamezno področje in lažje vidijo, kaj bi lahko spremenili na bolje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji