Večina sodobnih podjetij verjame, da je njihovo tehnološko okolje razmeroma zaokroženo: imajo funkcionalen ERP-sistem, uveljavljen CRM, morda dodano platformo za upravljanje dokumentov in ustrezna orodja za komuniciranje, vendar pa se je v zadnjih nekaj letih digitalna vrzel med povprečnimi in tehnološko naprednimi podjetji drastično povečala.
Računalništvo je hecna stvar. Včasih so bile aplikacije izrazito monolitne in zato v očeh uporabnikov tudi vsemogočne. Pol stoletja pozneje pa se je vse obrnilo na glavo. Danes smo priče poplavi poslovnih aplikacij, za katere ponudniki v en glas trdijo, da svoje delo opravijo bolje od konkurence. Včasih imam celo občutek, da bi lahko vsaka poslovna funkcija ali naloga imela namensko aplikacijo. No, ne ene same, temveč na stotine. Računalništvo v oblaku in poslovni model programske opreme kot storitve pa sta stvari prignala v prav posebno dimenzijo. Eksplozija specializiranih orodij SaaS v zadnjem desetletju je podjetjem sicer prinesla agilnost in prilagojena orodja za vsak oddelek, a hkrati ustvarila nov izziv: nenadzorovano kopičenje poslovne programske opreme. Namreč ko vsak oddelek v podjetju – od trženja in prodaje do financ in kadrovske službe – uporablja svoje (izolirano) orodje, podjetje postopoma izgubi enotno sliko nad svojimi podatki in procesi. Izgubi tudi »enotno različico resnice«.
Umetna inteligenca (UI) v bančništvu že zdavnaj ni več le tehnološki modni trend, temveč ključno gonilo digitalne preobrazbe. Banke po vsem svetu in v Sloveniji pospešeno vlagajo v sisteme strojnega učenja, napredne analitike in generativne UI, saj jim to omogoča optimizacijo procesov, zmanjšanje tveganj in, kar je najpomembneje, personalizirano uporabniško izkušnjo.
V tokratni številki smo pod drobnogled vzeli sodobno bančništvo in zavarovalništvo. Področji, s katerima imamo opravka skoraj vsak dan, vsekakor pa večkrat letno, a se v praksi zdi, da stvari tečejo skorajda na avtopilotu. Predvsem zahvaljujoč tehnologiji, naj dodam.
Računalništvo v oblaku ni več le tehnična podpora poslovanju, ampak je postalo hrbtenica sodobne družbe, gospodarstva in države. Evropska unija je z obsežnimi zakonodajnimi paketi in s finančnimi spodbudami jasno pokazala, da ne želi postati »digitalna kolonija« tujih velesil.
Pisarne se spreminjajo. Delo se spreminja. In prav tako poslovna komunikacija. Stari model, ki je temeljil na strojni opremi in fizični lokaciji, je zamenjala paradigma komunikacij kot storitve (UCaaS), kjer vrednosti ne določata več stabilnost linije in kakovost klica, temveč pretok podatkov in kontekstualna inteligenca. Stacionarni telefon in drag sistem PBX v podjetju sta le še bled spomin na preteklo stoletje. Današnje poslovno okolje opredeljujejo hibridno delo, hitrost in brezhibna digitalna interakcija. Vse našteto pa zahteva komunikacijsko infrastrukturo, ki je prilagodljiva, varna in predvsem globoko integrirana v poslovanje.
Če so informatiki prejšnje desetletje preživeli v evforičnem (i)zbiranju vsega, kar se je dalo digitalizirati, je danes na vrsti streznitev. Podjetja se soočajo s spoznanjem, da več podatkov ne pomeni nujno več modrosti, posla, zaslužka, dobička … Mnoga podjetja, tudi slovenska, še vedno trpijo za sindromom kopičenja podatkov. Shranjujejo se petabajti informacij v upanju, da bo neki čudežni algoritem nekega dne iz njih iztisnil vrednost.
V zgolj dveh desetletjih je poslovno obveščanje (angl. Business Intelligence – BI) prešlo pot od ekskluzivne domene finančnih analitikov in vrhnjega menedžmenta do osnovnega orodja za preživetje v sodobnem poslovnem okolju. Preobrazba kazalnikov in poročil prinaša nekaj povsem drugega: dinamičen, proaktiven in nepogrešljiv del poslovne DNK.
Videokonferenčni sistemi niso več le orodje za prenos slike in zvoka, temveč inteligentna okolja, ki spodbujajo produktivnost. Ključ do uspeha za podjetja ni v nakupu najdražje opreme, temveč v izbiri sistemov, ki so prilagodljivi, varni in človeku prijazni.
S širjenjem digitalne preobrazbe po vseh panogah so podatkovni centri postali hrbtenica globalnega napredka. So »v naletu«, ki ga poganjajo naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci, oblaku in robnem računalništvu ter neizprosna prizadevanja za hitrost, učinkovitost in trajnost.
Arhiv
Po kategorijah
