Nihče točno ne ve, koliko ovir posamezno podjetje čaka na poti digitalne preobrazbe. Očitno pa jih ni malo niti niso majhne, če statistika ugotavlja, da kar 70 odstotkov vseh projektov na tem področju ne uspe. Zakaj? Če mene vprašate, predvsem zato, ker večina podjetij cilja digitalne preobrazbe sploh ne vidi oziroma ne razume. Kako naj ga potemtakem doseže? Po sreči? Srečno s takim pristopom.
Podjetja se oddaljujejo od (rabe) papirnih dokumentov in postajajo digitalizirana. Upravljanje dokumentov je že od nekdaj ključno za poslovanje, a sedanje metode se močno razlikujejo od tistih izpred desetletja ali dveh.
Področje upravljanih storitev tiskanja se hitro razvija. Podobno kot številna poslovna področja se tudi tiskanje premika v oblak, podpira digitalne delovne tokove in delo od koderkoli ter želi biti bolj trajnostno.
Ste se kdaj vprašali, zakaj še vedno tiskamo dokumente? Je to res potrebno? Je in ni. Čeprav so tiskanju in tisku analitiki že neštetokrat napovedali popoln zaton, do tega vendarle (še) ni prišlo. Še najhuje so jo odnesli časopisi in revije, teh je res manj ali pa so tanjši. Kaj pa tiskanje v poslovnih okoljih? Še vedno je prisotno in le počasi upada, če sploh. Študije (v ZDA, da ne bo pomote) so pokazale, da povprečen pisarniški delavec natisne približno 10.000 listov letno (kaj, hudiča, tiskajo!?), torej je tiskanje še vedno sestavni del poslovanja večine podjetij. Čeprav se vedno več podjetij seli k digitaliziranim načinom dela, podjetja še vedno »na veliko« tiskajo. Zakaj?
Ne glede na to, ali podjetje premore lastnega skrbnika omrežja, varnostnooperativni center ali pa se za (delno) zagotavljanje teh storitev zanaša na ponudnika upravljanih varnostnih storitev, je jasno: spremljanje kondicije in varnosti omrežja podjetja postaja vse bolj ključno za njegovo poslovanje.
Danes praktično ne boste našli podjetja, ki bi upalo izustiti stavek iz naslova. Na račun odvisnosti od (sodobne) tehnologije se poslovna okolja vse bolj zavedajo, kako pomembna je varnost in zakaj mora biti pravzaprav vgrajena v vse, kar podjetje počne. Že preprost pogled med novice dneva ponuja najrazličnejše naslove o tem, kako so hekerji nekam vdrli, ukradli te ali one podatke, mogoče celo kriptovalute ali denar, ali pa, da je bila odkrita nova ranljivost v tej ali oni aplikaciji ali sistemu. To je današnja realnost.
Zakaj popravljati nekaj, kar ni pokvarjeno? Tako razmišljajo tradicionalna proizvodna podjetja, toda industrijski internet stvari jim utegne vsiliti korenite spremembe.
Na kratko, glavna razlika med konceptoma industrije 5.0 in 4.0 je osredotočenost prvega na dodajanje »človeškega dotika« strojem in uporabo novih tehnologij za boljše opolnomočenje delavcev. Čeprav je industrija 5.0 nov korak v razvoju industrijske avtomatizacije (strokovnjaki vseeno pričakujejo novo dimenzijo avtomatizacije), bi lahko celo zapisal, da je ta koncept v marsičem »protiindustrijski«. Zakaj?
Na tej točki uporaba oblaka ni več zgolj izbira, temveč postaja nuja. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo sprejeti oblak (ter oblačne storitve) in se zavezati k posodobitvi svojega IT-okolja.
Novi načini dela in širok nabor naprav in storitev, ki so zdaj na voljo podjetjem, predstavljajo nove izzive za skrbnike IT. Če so ti nekoč skrbeli le za namizne računalnike, Okna in zbirko Microsoft Office ter tu pa tam kakšen strežnik, se zdaj soočajo z vrsto možnosti, ki jih je treba upoštevati. Ali bodo zaposleni, ki delajo občasno ali pretežno na daljavo uporabljali tanke in lahke prenosnike, tablice, domače namizne računalnike ali kaj povsem drugega? Se boste odločili za aplikacije v oblaku, programsko opremo kot storitev ali bolj tradicionalne namizne pisarniške pakete? Boste e-pošto, komunikacijo in rešitve za sodelovanje zagotavljali iz lastnega omrežja, podatkovnega centra drugega ponudnika ali računalniškega oblaka?
Arhiv
Po kategorijah
