Uvodnik - Kje pa vas digitalno žuli?
Tehnologija danes poganja skoraj vse vidike sodobnega poslovanja, vendar se s hitrim uvajanjem novih tehnologij pojavljajo številni različni izzivi na področju digitalne infrastrukture.
Tehnologija danes poganja skoraj vse vidike sodobnega poslovanja, vendar se s hitrim uvajanjem novih tehnologij pojavljajo številni različni izzivi na področju digitalne infrastrukture.
Večja jasnost vpogledov v podatke ter odprava napak (in ovir) so izboljšali upravljanje podatkov, kar vodi v hitrejše sprejemanje odločitev in povečuje produktivnost zaposlenih. Naložbe v podatkovno analitiko se podjetjem lahko bliskovito hitro povrnejo.
Videokonference so postale bistvene za povezovanje in sodelovanje podjetij ter posameznikov. Razvoj teh tehnologij se, kakopak, ne zaustavlja, priče smo vedno novim inovativnim funkcijam in uporabniškim izkušnjam.
Analiza podatkov je bistvena veščina za mnoga poslovna področja in panoge, a pozna tudi številne izzive. Ker postajajo podatki v sodobnih poslovnih okoljih vse bolj kompleksni, obenem pa tudi raznoliki in celo »bogati«, se podjetja in poslovni uporabniki soočajo z (vedno) novimi težavami. Iskanje učinkovitih rešitev pa pogosto omejijo na analitična orodja in tehnike, čeprav bi pogosto veljalo začeti z (drugačnim) načinom razmišljanja.
Zdaj že mora biti jasno: digitalna preobrazba ni zgolj tehnološka, nasprotno, je bolj kulturna sprememba poslovanja podjetij. In kot taka zahteva pravo kombinacijo ljudi, procesov in tehnologije.
Ko sem pred leti na teh straneh digitalno preobrazbo podjetij primerjal z učenjem letenja slonov, so me ljudje na IT-konferencah ustavljali in mi pripisovali bujno domišljijo. Nekaj let pozneje smo še vedno na istem. Drži, ne capljamo na mestu, številna podjetja so se premaknila (malo) naprej, a vendarle težko trdimo, da v družbi in poslu občutimo strašen napredek na račun digitalizacije. Pravzaprav bi si upal zapisati, da se je še najbolj popravilo (digitalno) poslovanje z državo, bolj kot s podjetji, kar je samo po sebi zgovoren podatek.
Se vam zdi 3D-tiskanje izdelkov znanstvena fantastika? Pa ni (več). Težko bi v panogi industrije našli bolj dinamično in pestro področje, kjer so spremembe (na bolje) edina stalnica.
Moči umetne inteligence se niso mogla upreti niti orodja CAD. Oblikovalci in inženirji so po začetni previdnosti navdušeni.
Kakšna polena neki? No, ne dobesedno »polena pod noge«, temveč izzivi, ki jih bo na poti do uveljavitve v proizvodnji morala premagati tehnologija 3D-tiskanja. Industrija 3D-tiskanja se danes sooča s štirimi glavnimi izzivi: z napravami, materiali, s ponovljivostjo in z naknadno obdelavo natisnjenih izdelkov. Podjetja morajo preučiti, katera je najboljša tehnologija za posamezno aplikacijo 3D-tiskanja. Univerzalne rešitve ni, zato je veliko preizkušanja in ugibanja. Po podatkih analitikov pri Statisti so najbolj priljubljene tehnologije 3D-tiskanja modeliranje s taljenim nanosom (FDM), proizvodnja s taljenimi vlakni (FF) in selektivno lasersko sintranje (SLS), vendar imajo tudi stereolitografija (SLA) in druge rešitve, kakršna je PµSL za mikro 3D-tiskanje, velike prednosti, če podjetje za 3D-tiskane izdelke išče točno določene lastnosti.
Eno je jasno: ponavljajoči se procesi, ki temeljijo na pravilih, bodo avtomatizirani. Zanimivo pa bo videti, koliko rezerve bo v poslovnih procesih še našla tehnologija umetne inteligence.
Arhiv
Po kategorijah