Ko gre za tehnologije, ki imajo veliko težo v praksi, sta besedni zvezi Industrija 4.0 in internet stvari zelo visoko na seznamu. Čeprav ne gre za sopomenki, ju precej ljudi prosto meša med seboj. Raziskovalno podjetje Metova je opravilo zanimivo raziskavo na tem področju in ugotovilo, da le petina ljudi dejansko razume termin internet stvari, čeprav si skoraj 70 odstotkov vprašanih že lasti napravo iz sveta IoT. Ironično, kajne?
Robotska avtomatizacija procesov rešuje ključne izzive današnjih poslovnih okoljih – kako hitro in učinkovito ter zaupanja vredno obdelovati podatke.
Ne prestrašite se statistike in pogosto omenjane visoke stopnje neuspeha digitalne preobrazbe: morda ste samo začasno naleteli na (na videz nepremagljivo) oviro.
Ste tudi vi naveličani nasvetov, ki pravijo, da bi moralo biti vaše podjetje bolj podobno družbam, kot so Airbnb, Amazon, Apple in Uber? Da one pa res obvladajo digitalno preobrazbo. No, za podjetja, ki se niso rodila v svetu digitalnih platform, je to vse prej kot lahko. Še najboljši zgled med naštetimi se mi zdi Amazon. Njegov zgodnji poslovni model je temeljil na izpolnjevanju po e-pošti poslanih naročil za knjige. Kar je sledilo, je izjemna zgodba o sposobnostih prilagajanja, prepoznavanja priložnosti in izkoriščanja tehnoloških valov. Amazon ni postal le največji spletni knjigarnar, temveč kar trgovec in danes želi biti vodilno podjetje na področju računalništva v oblaku.
"Zabavno je izdelati nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoče"
Do čistokrvne komercializacije omrežij 5G smo morebiti res oddaljeni še več let, a nas ta že zdaj draži.
Mobilna omrežja pete generacije, znana pod kratico 5G, ne bodo prebojna tehnologija le v panogi telekomunikacij, temveč tudi širše. Pred nami je nova doba povezljivosti in inovacij. Prav tako omrežja 5G prinašajo veliko neznank, posebej, ko beseda teče o poslovnih modelih prihodnosti, povezanih z novo tehnologijo.
Ne slepimo se. Tudi v podatkovnih centrih prihaja do človeških in drugih napak. Po zaslugi vrhunske tehnologije pa so te le redko usodne.
Alexey Malanov, varnostni raziskovalec v podjetju Kaspersky, je prepričan, da bodo tehnologije s področja umetne inteligence vse bolj krojile področje kibernetske varnosti. Žal na obeh straneh.
Oktober je mesec kibernetske varnosti, mesec, ko mediji javnost še bolj obsežno ozaveščamo o tem, kako morata vsak posameznik in sleherno podjetje skrbeti za kibernetsko higieno ter kako poskrbeti za varnost in zasebnost na internetu. Novinarji z vsega sveta s(m)o vse bolj zaskrbljeni za njiju. Kako tudi ne bi bili? Mar res vemo, kaj ponudniki oblačnih storitev delijo s posameznimi državami oziroma z njihovimi službami domovinske varnosti (oziroma ustreznimi vohljaškimi organi)? Tudi če ne vemo, lahko vsaj sumimo. Ko beseda nanese na rabo oblačnih rešitev, sam zagovarjam tezo, da je paranoja celo zdrava in koristna.
Arhiv
Po kategorijah
