Objavljeno: 26.10.2021 | Avtor: Miran Varga | Monitor November 2021

Statistika, ki osupne

Informacijska in kibernetska varnost sta vsak dan na preizkušnji. A namesto da pridigamo o nujnosti teh in onih ukrepov, raje poglejmo posledice. Potem bomo morebiti odločneje ukrepali.

Kibernetski kriminal je v porastu po vsem svetu. Medtem ko kibernetski kriminalci še naprej uporabljajo nekatere svoje najbolj preizkušene taktike – na primer lažno predstavljanje in izsiljevalsko programsko opremo –, obenem izbirajo tudi nove cilje, vključno s celotnimi gospodarskimi panogami, vse pogostejša tarča pa je celo zdravstvo.

Ponudnik varnostnih rešitev Norton je zato zbral in sestavil res podroben seznam posledic pomanjkljive informacijske in kibernetske varnosti, takšen, ki nam da misliti. Na njem se je znašlo kar 115 vnosov, mi pa povzemamo tiste najzgovornejše – seveda v originalnem vrstnem redu.

Ti podvigi hekerjev in drugih kibernetskih kriminalcev so v preteklem letu polnili naslovnice medijev:

1. Kibernetski napadi bodo bolj verjetno strmoglavili vojaška letala F-35 kot rakete.

2. Več kot 75 odstotkov ciljno usmerjenih kibernetskih napadov se začne z e-pošto.

3. Leta 2020 je FBI prejel 15.421 pritožb o internetnem kriminalu v povezavi s prevarami, ki so vključevale tehnično podporo ponudnikov. Žrtve so zabeležili v 60 državah.

4. Stroka pričakuje, da se bodo globalni stroški kibernetskega kriminala v naslednjih petih letih povečevali za 15 odstotkov letno in 2025 dosegli 10,5 bilijona dolarjev letno.

5. Več kot polovica vseh potrošnikov je že doživela kibernetski kriminal, samo v zadnjem letu je eden od treh postal žrtev.

6. Leta 2020 je FBI dnevno prejel več kot 2.000 pritožb o internetnem kriminalu.

7. Zdravstvena industrija bo do leta 2025 za kibernetsko varnost porabila 125 milijard ameriških dolarjev.

8. V prvi polovici leta 2021 se je število napadov z izsiljevalsko programsko opremo v primerjavi z istim obdobjem leta 2020 povečalo za 102 odstotka.

9. Prva prijavljena smrt zaradi izsiljevalske programske opreme se je zgodila septembra 2020, ko je napad z izsiljevalsko programsko opremo povzročil okvaro IT-sistemov v bolnišnici v Dusseldorfu, Nemčija.

10. 53 odstotkov odraslih se strinja, da je delo na daljavo hekerjem in kibernetskim kriminalcem močno olajšalo napade na posameznike.

11. Hekerji so aprila 2021 prek VPN, ki ni imel večfaktorske avtentikacije, vdrli v ameriški naftovod in ga ohromili. Ključe so podjetju Colonial Pipeline vrnili šele po plačilu 5 milijonov dolarjev odkupnine v kriptovaluti bitcoin.

12. Heker je februarja 2021 vdrl v sistem upravljanja oskrbe z vodo v Oldsmarju na Floridi, a mu vode na srečo ni uspelo zastrupiti.

13. Uspešen napad izsiljevalske programske opreme na podjetje JBS, ki je znano kot največje svetovno podjetje za pakiranje mesa, je junija 2021 prizadel skoraj 10.000 delavcev in povzročil dvig cen mesa.

14. Neželena pošta je bila najpogostejša vrsta grožnje v času pandemije, saj je kar 65,7 odstotka groženj, povezanih s covidom 19, predstavljala prav nezaželena e-pošta.

15. 44 odstotkov odraslih se počuti bolj ogroženih zaradi kibernetskega kriminala kot pred začetkom pandemije.

16. Približno en potrošnik od petih je v zadnjem letu postal žrtev goljufije, 4 odstotke jih je kliknilo na goljufivo povezavo za sledenje stikom s covidom 19, 4 odstotki so plačali pristojbino za prejemanje denarne pomoči, 3 odstotke jih je denar odštelo za nezakonito cepivo proti covidu19.

17. Skoraj dva odrasla od petih sta ukrepala in poskrbela za zaščito spletnih dejavnosti ter osebnih podatkov zaradi sprememb življenjskega sloga od začetka pandemije.

18. Od začetka pandemije je FBI poročal o 300-odstotnem povečanju prijav primerov kibernetskega kriminala.

19. Pandemija covida 19 je povezana z 238-odstotnim porastom kibernetskih napadov na banke.

20. Četrtina vseh zaposlenih je od začetka pandemije opazila povečanje števila goljufivih e-poštnih sporočil, neželene pošte in poskusov lažnega predstavljanja v svoji e-pošti.

21. Vse več primerkov izsiljevalske programske opreme zahteva plačilo v kriptovaluti – statistika beleži 35-odstotrno povečanje od konca leta 2020 do začetka 2021.

22. Leta 2020 je FBI zabeležil 19.369 zlorab e-poštnih računih, ki se nanašajo na uporabo kraje identitete in pretvorbo sredstev žrtve v kriptovalute.

23. Kriptokriminalci so leta 2020 ukradli 1,9 milijarde dolarjev v primerjavi s 4,5 milijarde dolarjev leta 2019.

24. Za 76 milijard dolarjev nezakonitih dejavnosti na leto je pripisanih kriptovaluti bitcoin.

25. Bitcoin predstavlja 98 odstotkov plačil za izsiljevalsko programsko opremo.

26. 58 odstotkov odraslih je bolj kot kadarkoli prej zaskrbljenih, da bodo postali žrtve kibernetskega kriminala.

27. 13 odstotkov potrošnikov uporablja VPN za zaščito svoje zasebnosti na spletu.

28. Skoraj dva odrasla od treh pravita, da na spletu preživita več časa kot kadarkoli prej.

29. Spletni uporabniki v Indiji in ZDA bodo na spletu pogosteje sprejeli previdnostne ukrepe.

30. Spletni uporabniki na Japonskem bodo najverjetneje imeli težave pri razumevanju, kdaj gre za informacije iz verodostojnega vira. Najbolj med vsemi jih skrbi tudi kibernetski kriminal.

31. 62 odstotkov odraslih priznava, da je težko ugotoviti, ali so informacije, ki jih vidijo na spletu, iz verodostojnega vira.

32. 53 odstotkov odraslih priznava, da se ne zna zaščititi pred kibernetskim kriminalom.

33. 63 odstotkov potrošnikov je zelo zaskrbljenih, da jim bodo ukradli identiteto.

34. 38 odstotkov potrošnikov nikoli ni pomislilo, da bi lahko ukradli njihovo identiteto.

35. Več kot trije potrošniki od petih pravijo, da sprejemajo določena tveganja za svojo zasebnost na spletu v zameno za udobnejše življenje.

36. 78 odstotkov potrošnikov je zaskrbljenih zaradi zasebnosti podatkov.

37. 63 odstotkov potrošnikov je bolj kot kadarkoli prej zaskrbljenih zaradi svoje zasebnosti.

38. 27 odstotkov potrošnikov je zaradi zaščite zasebnosti na spletu prenehalo uporabljati javna omrežja Wi-Fi.

39. 83 odstotkov potrošnikov želi narediti več za zaščito svoje zasebnosti.

40. 46 odstotkov Američanov ne bi vedelo, kaj storiti, če bi jim ukradli identiteto, 77 odstotkov pa si jih želi, da bi imeli več informacij o tem, kaj bi morali storiti, če bi se to zgodilo.

41. 91 odstotkov ljudi pozna tveganje ponovne uporabe gesel v svojih spletnih računih, vendar jih 66 odstotkov vseeno uporablja to prakso.

42. 41 odstotkov ljudi meni, da njihovi računi niso dovolj dragoceni, da bi bili vredni časa hekerjev.

43. Štirje Američani od petih so zaskrbljeni zaradi pošiljanja svojih zaupnih podatkov na platforme v oblaku.

44. 47 odstotkov žrtev kibernetskega kriminala izgubi denar.

45. Ocene kažejo, da bodo globalni stroški škode zaradi izsiljevalske programske opreme letos dosegli 20 milijard dolarjev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HC1qqZaCLXM

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji