Tehnomanija: september 2007

Tokratno Tehnomanijo je težko začeti brez komentarja, kaj se je zgodilo ob predstavitvi in pozneje dogajalo vse poletje v povezavi s telefonom Apple iPhone. Marsikdo se po spektakularnem prvem dnevu prodaje, ko so množice stale v vrsti za prve kose, lahko zgolj smeji, zlasti zato, ker po začetnem navalu iPhonov ni zmanjkalo, kot se ponavadi v zadnjih letih dogaja z izdelki, ki so "vroči". Le kak dan potrpljenja bi marsikomu prihranil dolge ure čakanja v vrsti.

*

Po prvih mnenjih ameriških kolegov sodeč, so si domala enotni - iPhone je najboljši iPod doslej, odličen mobilni spletni brskalnik in, milo rečeno, povprečen mobilni telefon. Povrh vsega začinjen z izredno nenavadnim načinom "aktivacije", ki zelo otežuje "hekanje" telefona za rabo drugih omrežij razen predvidenega AT&T.

*

Toda hekerji so že na delu in po poletnih mesecih je videti, da so opravili dve tretjini poti - le telefonski del iPhona ostaja za zdaj trd oreh. Verjamem pa, da je le vprašanje časa, kdaj mu bodo kos. Pritisk bo najbrž zmanjšal za zdaj sicer še nenapovedan, vendar menda že skoraj dogovorjen prihod iPhona v Evropo, kjer se telefonski operaterji v posameznih državah ostro borijo za to, kdo bo dobil ekskluzivne pravice za prodajo. *

Poleg tega je bilo treba le nekaj tednov, da so spretni razvijalci uredili povezavo telefona s ključnimi okenskimi komponentami - dostopom do strežnikov Exchange in za pretvorbo zapisov Windows Media. iPhone je torej zelo malo časa ostal zgolj v domeni Jabolk.

*

Kako zelo so Američani navdušeni nad novo elektronsko "igračko", kaže tudi raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19 milijonov prebivalcev ZDA, s čimer bi se Apple čez noč zavihtel navzgor po lestvici izdelovalcev mobilnih telefonov. Kako dober je posel za Apple, govori tudi neuradna ocena, da so stroški izdelave okrog 265 dolarjev. To pomeni, da ima Apple več kot 50 % maržo. Smeje se tudi družbi AT&T, saj je med temi anketiranci 67 % takih, ki uporabljajo druga omrežja.

*

Raziskovalci z avstralske univerze Queensland v Brisbaneu so opravili raziskavo rabe laserskih tiskalnikov, ki je v poletnih mesecih dvignila precej prahu (dobesedno). Pokazala je namreč, da laserji med delovanjem spuščajo v zrak občutno količino mikrodelcev, to pa naj bi potencialno škodilo zdravju. Prvi se je oglasil Hewlett-Packard, ki je tudi zaradi velikega tržnega deleža prvi tako med najbolj "čistimi" kot tudi med najbolj "prašnimi" tiskalniki. HP odločno zanika, da bi bili laserski tiskalniki škodljivi za zdravje, sploh pa trdijo, da raziskave niso pokazale korelacije med zdravjem in količino prašnih delcev v zraku. Vsi pa so si edini, da bodo nadaljnje raziskave nadvse pomembne za razsvetlitev ugotovitev. Videti je, da se nam obeta še ena razprava, kaj je škodljivo in kaj ne, v slogu mobilnih telefonov in "sevanja".

*

To, da lahko z dobro, usmerjeno anteno precej presežemo sicer dokaj omejen domet signala brezžičnih omrežij Wi-Fi, ni nobena posebnost. Toda to, kar je dosegel raziskovalec Ermanno Pietrosemoli na goratem območju Venezuele, se sliši domala nemogoče. Med mestoma El Aguila in Platillon je uspešno vzpostavil omrežje, kljub temu da sta kraja med seboj oddaljena kar 382 kilometrov! Za povrh ne gre za kak komaj uporaben kilobitni prenos, temveč je dosegel povsem solidnih 3 Mb/s, kar marsikdo zaradi motenj težko doseže celo v okviru lastnega stanovanja. Pri tem so bili uporabljeni zgolj sestavni deli, ki jih zlahka kupimo v vsaki trgovini. Kdo pri takih dosežkih sploh potrebuje WiMax?

*

Pripravite se na nov rod nezaželene pošte, ki jo bo zelo težko ločiti od želenih sporočil. Junija je internet preplavil napad sporočil, ki so bila kamuflirana kot zelo spretno oblikovana sporočila borznih hiš. Namesto klasičnih sporočil so avtorji sestavili dokument PDF, ki je spodbujal bralce k nakupu posameznih delnic na nemškem borznem trgu. V družbi IronPort, specializirani za boj proti nezaželeni pošti, so potrdili, da je bil napad eden od desetih največjih to leto, zanimiv pa je tudi izid - cena "priporočenih" delnic se je med napadom v resnici zvišala za 20 %, nato so neznanci najbrž prodali svoje investicije z izdatnim dobičkom. Doslej jih še niso izsledili.

*

AMD je v zadnjih letih precej načel Intelovo prevlado na področju procesorjev, vendar stroški tega dolgoročnega napada, podkrepljeni tudi s še vedno neamortiziranim vložkom v nakup družbe ATI, začenjajo kazati temno plat medalje. Zaradi operativne izgube, ki jo AMD doživlja že nekaj četrtletij, je po mnenju poznavalcev podjetje tako rekoč prisiljeno k varčevalnim ukrepom. Težko je verjeti, da bi se v kratkem času slika povpraševanja bistveno spremenila, zato je najbolj verjetno, da bo AMD delno ali povsem nehal izdelovati procesorje v lastnih tovarnah. Zdaj ima dve veliki, ki sta po mnenju mnogih poglavitni razlog za tehnološko prednost, ki so jo v minulem obdobju dosegli v primerjavi s tekmecom. V prihodnje naj bi AMD proizvodnjo prepuščal zunanjim podizvajalcem, vendar analitiki menijo, da bo tako težko obdržati korak z Intelom, ki še vedno procesorje izdeluje sam.

*

Če želimo pogledati, katera programska platforma bo v prihodnje najbolj pridobivala na pomenu, je najbrž zanimivo vedeti, kakšne so danes navade programerjev. Če bi sodili po raziskavi družbe Evans Data, so lahko v Microsoftu glede tega že nekoliko zaskrbljeni. Še lani se je za okolje Windows odločalo okrog 75 % vseh vprašanih programerjev, letos pa se je delež zmanjšal na 65 %. V nasprotju s pričakovanji pa se programerji ne odločajo v povečanem obsegu za spletne programe, temveč za Linux in zlasti na njem temelječe mobilne naprave. Teh je danes že okrog 12 %, 34 % več kakor lani.

*

O brezžičnemu standardu WiMax, ki naj bi se s časom postavil ob bok WiFi ali ga celo nadomestil, se je v preteklih letih precej govorilo, toda v praksi le malo zgodilo. Medtem ko je WiMax v nespremenjeni obliki na voljo že lep čas, je za večjo podprtost kriva zlasti odsotnost podpore s strani velikih izdelovalcev. To naj bi se spremenilo drugo leto, ko bo Intel predstavil nov mobilni procesor Montevina, ki bo podpiral tako brezžične standarde 802.11 (Wi-Fi) kot 802.16e, mobilno različico WiMaxa. Uporabniki lahko računajo na hitrosti do 70 Mb/s in domet skoraj 50 kilometrov (na tem obodu je pričakovati nižje hitrosti, nekaj Mb/s).

*

Japonski izdelovalci avtomobilov se dogovarjajo o razvoju skupnega operacijskega sistema, ki bo v prihodnje precej olajšal razvoj, pa tudi pocenil proizvodnjo vozil. Avtomobili imajo danes v povprečju okrog 70 različnih mikroprocesorjev, ki opravljajo zelo različne funkcije, od vbrizgavanja goriva v motor do krmiljenja naprave za satelitsko navigacijo. Skupni operacijski sistem naj bi precej poenostavil komunikacije, hkrati pa omogočil preprosto nadgradljivo platformo, za katero bi izdelovalci lahko ponujali dodatne storitve. Japonci želijo razviti lasten operacijski sistem, kljub temu da je na svetu danes že kar precej pestra ponudba, vendar večinoma vezana na posameznega izdelovalca ali dobavitelja sestavnih delov za prvo vgradnjo.

Kako zelo navdušeni so Američani nad novo elektronsko "igračko", kaže tudi raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19 milijonov prebivalcev ZDA.