Osnovna plošča je temelj sistema
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Na tokratnem preizkusu procesorjev smo se osredotočili zgolj na dve aktualni podnožji procesorjev, drugače bi bila izbira procesorjev in plošče še precej večja in manj pregledna. Kljub temu smo želeli zagotoviti, da bo osnovna plošča manjši dejavnik pri vplivu na delovanje procesorjev, zato smo izbrali kar se da podobna modela – tako po opremljenosti kot funkcijah. Našli smo ju pri izdelovalcu Gigabyte, ki ima v svoji ponudbi res zelo veliko modelov za vse namembnosti in globino denarnic. Izbrali smo modela G1.Sniper, ki se odlikujeta po najboljših primerkih sistemskih naborov, obenem pa sta zelo dobro opremljena in ponujata vrsto možnosti za navijanje procesorjev, kar smo med preizkusom tudi preverili.
AMDjeve procesorje je med preizkusom gostila plošča Gigabyte G1.Sniper A88X, ki temelji na najnovejšem sistemskem naboru A88X in podpira procesorje s podnožjem FM2 ter FM2+. V navezi s slednjimi podpira tudi zelo hiter pomnilnik DDR3 (DDR3-2400). To bo prišlo še kako prav vsem navijalcem. Intelove procesorje na podnožju LGA1150 pa smo preizkušali v navezi s ploščo Gigabyte G1.Sniper Z87, ki uporablja čipovje Z87, kot izdaja že njeno ime. Obema ploščama je skupno to, da ponujata po dve reži za vgradnjo najnovejših grafičnih kartic na vodilu PCI Express tretje generacije, kar lahko uporabniki s pridom izkoristimo za sestavo res zmogljivega računalnika za igre, video obdelavo ali pa rudarjenje kriptovalut. Tudi sicer njuni integrirani vmesniki podpirajo prikaz slike v ločljivosti do 4K, kar je ena izmed najpomembnejših prednosti zadnje generacije procesorjev in plošč, saj se je pred tem »zabava« končala pri ločljivostih 2560 × 1600 pik.
Na osnovnih ploščah višjega cenovnega segmenta (beri: s cenami več kot sto evrov) bomo pogosto našli tudi več ali pa vsaj boljše omrežne in zvočne rešitve priznanih znamk. Uporabniki, ki jim zvok pomeni zelo pomemben del avdio-video zabave, naj bodo vsekakor pozorni na to. Vedno več sodobnih plošč premore tudi kopico pametnih tehnologij ravnanja z zunanjimi napravami, priklopljenimi prek vtičev USB. Obe preizkušeni Gigabytovi plošči imata cel kup vmesnikov USB 2.0 in USB 3.0, pri čemer velja omeniti tehnologijo ON/OFF Charge (drugi izdelovalci jo pač poimenujejo drugače), ki zna zelo hitro napolniti na ploščo priklopljene naprave USB (denimo telefone in tablice) tudi takrat, ko je računalnik v stanju spanja ali celo izklopljen, saj nekateri vtiči USB do naprav prenašajo več toka, kot je določeno s standardom USB.
Če sodimo med navijalce sistemov, smo pri Intelu skoraj obsojeni na izbiro plošče s sistemskim naborom Z87, saj pri drugih navijanje sicer odklenjenih procesorjev ni podprto. Nekateri izdelovalci (npr. AsRock) so sicer našli delen obhod te težave, a ta rešitev še zdaleč ne ponuja tako podrobnega nastavljanja, kot bi ga bili sicer deležni s »pravim« čipovjem. Poleg tega pri osnovnih ploščah, namenjenih navijalcem, dobimo tudi namensko programsko opremo za navijanje. Ta navadno deluje v okenskem okolju in omogoča resnično enostavno in varno navijanje sistema. Pri vseh drugih ploščah pa bomo (poleg gonilnikov, seveda) deležni programske opreme za spremljanje delovanja računalnika, ki sicer zna brati podatke številnih senzorjev, ne zmore pa spreminjati njihovih vrednosti.
Kljub temu da se je število izdelovalcev osnovnih plošč v zadnjem desetletju močno zmanjšalo, je izbira na trgu prav neverjetno pestra, saj izdelovalci na posameznem čipovju ponujajo zelo veliko število (tudi po 10 in več) modelov, ki se med seboj razlikujejo predvsem po založenosti z režami in opremi. Seveda bodo po najboljših osnovnih ploščah posegali predvsem lastniki dražjih procesorjev, uporabniki nekoliko plitkejših žepov pa se bodo hitro zadovoljili z nekaj manj funkcijami in razširitvenimi možnosti ter nižjo ceno. Oba izdelovalca namreč ponujata več sistemskih naborov za svoje procesorje in medtem ko najbolj okrnjena A55 in H81 lahko priporočimo le tistim najmanj zahtevnim, bo večina povprečnih uporabnikov dobro postrežena že s ponudbo plošč s sistemskimi nabori A78 ali A75 ter H87 ali B85. Ne nazadnje pa moramo zapisati tudi tole – za ceno odlične plošče navadno dobimo le dva najcenejša primerka, zato se pretirano varčevanje na tem področju po našem mnenju resnično ne izplača.
