Novice odprte scene: november 2005
Mednarodna poslovna Linux in odprtokodna konferenca 2005
Konec septembra je v portoroških hotelih Morje potekala že četrta mednarodna poslovna konferenca, posvečena uporabi Linuxa in odprte ter proste kode, tokrat pod novim imenom: IBLOC. Konferenco je zaznamovala mednarodna udeležba, žal pa tudi nekoliko manjše zanimanje, ki ga je nedvomno mogoče pripisati tudi hkratnemu odvijanju mednarodne konference OpenOffice.org, ki je potekala le lučaj stran, v Kopru.
Okoli 200 udeležencev je na več kot 30 predavanjih spoznavalo praktične napotke in smernice pri nadaljnji rabi odprte in proste kode, s posebnim poudarkom na tehnologijah, ki so primerne za računalniška namizja (desktop), na katera odprta koda kljub dobrim izdelkom še ni močneje prodrla. Tako se je kar nekaj predavanj ukvarjalo z ogrodjem XUL, ob pomoči katerega so med drugim nastali namizni programi, kot je brskalnik FireFox, dojemalec e-pošte Thunderbird, razvojno okolje Komodo in navsezadnje celoten skupek spletnih programov Mozilla, po novem imenovan Seamonkey.
Precejšnje zanimanje je vzbudila tudi okrogla miza, na kateri so si predstavniki domačih podjetij, zastopnik IBM ter gosta iz tujine, dr. Alessandro Rubini, predstavnik FSF Europe, in Ric Shreves, razvijalec spletnih strani, ki deluje v jugovzhodni Aziji, izmenjali mnenja o pomenu proste in odprte kode za domačo industrijo IT ter s tem povezano vlogo državne uprave. Žal se predstavniki vlade okrogle mize kljub dogovoru niso udeležili. Po zgledih iz tujine, ki sta jih predstavila gosta, pa je omizje lahko ugotovilo, da je za uspeh odprte kode treba ozaveščati celotno javnost, povečati vlogo teh programov v šolskem procesu, povezovati domača podjetja in vztrajati pri odprtih standardih. Za razliko od odprte in še posebej proste kode, ki zna vzbuditi določene (neupravičene) pomisleke, so odprti standardi silno pozitivna pobuda, ki bi jo država morala prepoznati in ustrezno pospešiti. Zgledi iz tujine, kot je nedavna odločitev ameriške zvezne države Massachusetts, so nadvse zgovorni.
http://www.linux-konferenca.org/
Konferenca OOoCon2005 v Kopru
V Kopru je bila konec septembra tretja svetovna konferenca OOoCon, na kateri so se srečali uporabniki, predvsem pa razvijalci odprtokodnega projekta OpenOffice.org. Po Hamburgu leta 2003 in Berlinu leta 2004 je torej prišla na vrsto Slovenija, organizacijo pa sta prevzela društvo uporabnikov Linuxa Slovenije (LUGOS) in društvo uporabnikov Linuxa Trst (LugTS), tako da gre celo za mednarodni projekt. Srečanja se je udeležilo okoli 300 razvijalcev, ki so razpravljali tako o sedanjih kot tudi prihodnjih različicah paketa OpenOffice.org.
http://ooocon-ljudmila.kiberpipa.org
Odprto pismo Alanu Yatesu
Po tem, ko je ameriška zvezna država Massachusetts sporočila, da bo od začetka leta 2007 naprej v državni upravi uporabljala le še odprta zapisa dokumentov, OpenDocument in PDF, se je do izteka roka za oddajo komentarjev oglasilo veliko posameznikov in organizacij. Med njimi je bil tudi Microsoftov visoki predstavnik Alan Yates, ki je med drugim zapisal, da so Star Office, Open Office, KOffice in IBM Workplace vsi derivati iste kodne osnove. Po njegovem mnenju tako le ena aplikacija podpira Open Document, to pa je nezakonito.
Kmalu po objavi Yatesovega pisma se je zgrnil nov val obtožb, tokrat naperjenih zoper Microsoftovega uslužbenca. Najglasneje se ga je lotila Inge Wallin, koordinatorka marketinga KOffice. V odprtem pismu Yatesa podučuje o tem, kaj sploh je KOffice, in razlaga rabo in razvoj standardnega zapisa OpenDocument v pisarniški zbirki. Na koncu dodaja še, da se bosta dosedanjim podpornikom odprtega zapisa kmalu pridružila še urejevalnik besedil AbiWord in urejevalnik preglednic Gnumeric, in sicer po zaslugi finske Nokie.
http://dot.kde.org/1127515635/
Thunderbird spet v slovenščini
Mozilla Foundation je izdala Firefox 1.0.7 in Mozillo 1.7.12, ki odpravljata nekatere razpoke v varnosti, ki so doslej zijale v brskalnikih. Med drugim je zdaj odpravljena tudi nedavno odkrita napaka, ki se je pojavljala pri delu z mednarodnimi imeni domen s posebnimi znaki. Nadgradnjo toplo priporočajo vsem uporabnikom, odpravo napak pa bo olajšal prihod nove različice Firefoxa, ki bo omogočala samodejno posodabljanje.
Firefox 1.5 in Thunderbird 1.5 naj bi po pričakovanjih izšla še pred koncem leta. Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije (LUGOS) se je že dejavno vključilo v slovenjenje obeh izdelkov, tako da so razvojne nočne izdaje na voljo tudi v slovenščini. Različice niso priporočljive za vsakdanjo rabo, še posebej dobrodošel pa je (bo) slovenski Thunderbird, ki ga ni bilo vse od različice 0.7.3 naprej.
