Nova generacije, visoke zmogljivosti!
Nova generacija računalnikov na eni ploščici tiskanega vezja (t. i. SBC – »Single Board Computers«) ima izjemne zmogljivosti. Poglejmo!
Orange Pi 6 Plus
Leta 2012 so prvi Raspberry Pi zaradi izjemne majhnosti, relativno visoke zmogljivosti in nizke cene sprožili pravo revolucijo na računalniškem trgu. Danes lahko poleg Raspberry Pi izbiramo še med izdelki Orange Pi, Radxa, Banana Pi, Muse Pi in drugih proizvajalcev. Zadnje generacije SBC lahko uporabljamo kot domačo pisarno, večpredstavni računalnik za predvajanje internetnih vsebin (Youtube, internetna TV, internetni radio), računalnik za razvoj strojne in/ali programske opreme ter kot računalnik za igranje računalniških iger z dvorazsežno ali enostavnejšo trirazsežno grafiko.
Kaj je SoC, sistem v enem čipu?
Veliki namizni klasični PC so sestavljeni iz številnih čipov, ki so prispajkani ali vpeti v osnovno ploščo (kot čipi ali kot deli razširitvenih kartic), kot so glavni procesor, grafični procesor (lahko tudi vgrajen v glavni procesor, če ima ta procesorsko grafiko), krmilnik pomnilnika, krmilniki vodil in podatkovnih pogonov, zvočni kodek, krmilnik vhodno-izhodnih priključkov itd. Sistem v enem čipu (SoC – System on Chip) pa v enem čipu združuje skoraj vse naštete čipe, razen glavnega pomnilnika, ki je z njim povezan prek enega pomnilniškega vodila ali več.
SBC ob nezadržni rasti procesorskih in grafičnih zmogljivosti hitro prevzemajo tehnične značilnosti klasičnih PC. Dobivajo nove priključke USB 2.0 in/ali USB 3.x tipa USB-A in USB-C, pri čemer zadnji poleg komunikacije omogoča tudi napajanje po standardu PD (power delivery) ter priklop dodatnih monitorjev po standardu DisplayPort. Omogočajo tudi povezovanje hitrih naprav prek vodila PCIe, zlasti NVMe SSD. Korenski kompleks vodila PCIe v SoC pri novejših SBC omogoča razdruževanje podatkovnih kanalov, kar omogoča, da na en fizični priključek priključimo več hitrih naprav PCIe brez potrebe po dragem stikalu PCIe.
Po drugi strani so SBC, kljub podobnosti z mini PC in industrijskimi PC, ohranili 40-polno razširitveno vtičnico za neposredno krmiljenje elektronike, kar pri klasičnih (mini) PC ni mogoče. Imajo tudi dodatne namenske vtičnice za priklop zunanjih naprav, kot so digitalne kamere, prikazovalniki (z zasloni na dotik), analogni zvočniki in mikrofon, baterija za napajanje ure realnega časa ter 3-polna vtičnica z analognim stereo zvočnim izhodom ali 4-polna vtičnica, ki omogoča še mono zvočni vhod.
TFLOPS in TOPS
Oba sta meri za število operacij na sekundo, ki jih lahko izvede računalnik, pri čemer je TOPS širše opredeljen, saj pomeni katerekoli operacije na sekundo (npr. celoštevilčne, s plavajočo vejico ...), TFLOPS, ki ga že dolgo uporabljajo tudi za primerjanje zmogljivosti superračunalnikov, pa predstavlja le operacije nad števili s plavajočo vejico. Zato ga lahko opredelimo tudi kot TOPS, ne pa tudi obratno. Čeprav pogosto govorimo le o TOPS in TFLOPS, je T zgolj predpona, ki pomeni 10 na 12. potenco (10.000.000.000.000) operacij na sekundo (krajše OPS).
Vseeno TOPS pri umetnointeligenčnih modulih HALO-10H, ki računajo zgolj z 8-bitni celimi števili, ni povsem primerljivo s TFLOPS pri Nvidijinih grafičnih procesorskih jedrih, saj mera TOPS kompleksnosti posamezne operacije (natančno) ne opredeljuje.
Zmogljivost, funkcionalnosti in cena
Raspberry Pi konkurenčni SBC običajno ponujajo višjo zmogljivost in več strojnih funkcionalnosti za podobno ceno ali pa podobno zmogljivost in funkcionalnosti za bistveno nižjo ceno. Preverili smo cene na Amazon.de, pri izdelkih, ki so na voljo le prek drugih trgovskih platform, pa smo posebej navedli tudi njihova imena.
Pri Banana Pi dajejo velik poudarek razvoju SBC za omrežne usmerjevalnike z več žičnimi (1 Gb/s) in optičnimi (SFP, 10 Gb/s) ethernetnimi priključki ter zmogljivim modulom Wi-Fi in bluetooth z odprto strojno in programsko opremo (npr. BPi-R4 Pro za 185 evrov) ter industrijskim krmilnim računalnikom in računskim modulom, kjer je poudarek na pestrih kombinacijah zunanjih omrežnih priključkov; medtem so procesorska, grafična in umetnointeligenčna zmogljivost (npr. 4 TOPS pri BPi-R4 Pro) drugotnega pomena.
Je Orange Pi 5 Max zmogljivejši od Raspberry Pi 5?
Orange Pi 5 Max (s 16 GB RAM stane okoli 260 evrov, z 8 GB RAM pa okoli 180 evrov) je po zunanjih merah enak Raspberry Pi 5, vendar ima več priključkov, med katerimi izstopa hiter 4-pasovni priključek PCIe M.2 x4 Gen 3 za priklop NVMe SSD ali drugih naprav, ki omogoča velik pretok podatkov s hitrostjo do 3932 MB/s (4 × 983 MB/s). Raspberry Pi 5 ima na voljo le en enopasovni priključek PCIe x1 Gen 3, zaradi česar je največja hitrost prenosa podatkov zgolj 983 MB/s. Za nameček ima Orange Pi 5 Max še dodatni 1-pasovni priključek PCIe x1 gen 2.1, ki je prek multiplekserja povezan z vgrajenim modulom Wi-Fi/bluetooth in miniaturno 30-polno vtičnico na zgodnji strani tiskanine. Če brezžičnega modula ne potrebujemo, lahko vtičnico uporabimo za priklop druge naprave PCIe.
Orange Pi 5 Max
Na voljo so tudi priključek za digitalni prikazovalnik in trije priključki MIPI za priklop digitalnih kamer. Raspberry Pi 5 ima le dva 4-stezna kombinirana priključka MIPI, na katera lahko priključimo digitalno kamero ali digitalni prikazovalnik.
Grafično jedro Orange Pi 5 Max omogoča prikaz grafike z ločljivostjo do 8K (7.680 x 4.320 pik), medtem ko Raspberry Pi 5 podpira največ ločljivost 4K (3.840 x 2.160 pik). Orange Pi 5 Max poleg tega omogoča bistveno boljše strojno pospeševanje pri snemanju, pretvarjanju v druge digitalne zapise ter predvajanju zvoka in/ali videa.
Zanimivo je, da niti Orange Pi 5 Max niti njegov nekoliko zmogljivejši predhodnik Orange Pi 5 Plus (s 16 GB RAM brez modula Wi-Fi/bluetooth stane okoli 240 evrov) kot tudi originalni Orange Pi 5 in SBC drugih proizvajalcev na osnovi sistema v enem čipu RK3588 proizvajalca Rockchip nimajo vhodno-izhodnega krmilnika za počasnejše naprave (kot je RP1 v Raspberry Pi 5). Namesto tega imajo zmogljivejšo procesno enoto, ki poleg štirih glavnih procesorskih jeder ARM Cortex-A76 (tako kot Raspberry Pi 5) vključuje še štiri jedra ARM Cortex-A55, ki jih lahko uporabljajo pri prenosih podatkov. Prednost takšne arhitekture je predvsem možnost uporabe PCIe x4 Gen 3 za priklop hitrih zunanjih naprav, kot je NVMe SSD. Raspberry Pi 5 ima priključek PCIe x4 Gen 3 interno povezan z RP1, zato ga ni mogoče uporabiti za priklop zunanjih naprav.
Spogledovanje s klasičnimi PC
Če je Orange Pi 5 po zmogljivosti primerljiv z Raspberry Pi 5, pa nova šesta generacija SBC kar kliče po Raspberry Pi 6, katerega uradni datum izdaje za zdaj še ni znan. Vemo pa, da je leta 2023 Orange Pi 5 Plus prehitel Raspberry Pi 5 za približno pol leta.
Ker je Orange Pi 6 Plus (s 16 GB RAM stane okoli 420 evrov, s 32 GB RAM pa okoli 550 evrov) izšel že oktobra lani, Raspberry Pi 6 pričakujemo že v prvi polovici letošnjega leta oziroma najkasneje jeseni. Kljub temu Orange Pi 6 Plus, o katerem več v nadaljevanju, ni prvi visoko zmogljivi SBC nove generacije.
Radxa Orion O6
Radxa Orion O6 (s 32 GB RAM stane okoli 650 evrov, s 64 GB RAM pa okoli 850 evrov) je bil na voljo v predprodaji že decembra 2024, medtem ko so naročniki prve primerke prejeli že lani spomladi. Njegov revolucionarni SoC CIX P1 ima vgrajene tri skupine po štiri procesorska jedra (skupaj 12 jeder) z arhitekturo ARM devete generacije. Najhitrejši skupini sestavljajo jedra ARM Cortex A720, medtem ko so v najpočasnejši štiri jedra ARM Cortex A520, ki jih lahko funkcionalno primerjamo z jedri ARM Cortex-A55, vgrajenimi v že omenjeni SoC RK3588. Orion O6 preseneti tudi s sorazmerno velikim glavnim pomnilnikom do 64 GB in z impresivno pasovno širino 96 GB/s (gigabajtov na sekundo).
Dve različici
Čeprav sta oblika in način implementacije posameznih priključkov odvisna od izvedbe tiskanega vezja posameznega SBC, se izvedbi CD8180 in CD8160 sistema na enem čipu razlikujeta predvsem po hitrosti delovanja. Jedro zmogljivejšega CD8180 deluje pri 2,8 GHz, jedro CD8160 pa pri 2,6 GHz. Proizvajalci SBC se za tip CIX P1 odločajo glede na želeno prodajno ceno svojih izdelkov.
Vgrajeni grafični procesor ARM Immortalis G720 MC10 z desetimi jedri omogoča grafiko do ločljivosti 8K, vgrajene pa ima tudi številne video kodeke (AV1, H.265, H.264, H.263, VP9, VP8, MPEG-4, MPEG-2). Na voljo so aplikacijsko-programski vmesniki (API): OpenGL ES 3.2, Vulkan 1.2, OpenGL in OpenCL 3.0. Ima strojno podporo za metode sledenja žarkom, s katerimi ustvari realistične svetlobne učinke. Za priklop monitorjev so na voljo priključki HDMI, DisplayPort 1.4 in dva priključka USB-C 3.2.
V SoC je vgrajena tudi nevronska procesna enota (NPU – Neural Processing Unit) s 30 TOPS, ki omogoča izvajanje velikih jezikovnih modelov ter razpoznavanje predmetov v živi sliki, govora itd. v računalniku.
Na tiskanini Oriona O6 je tudi Tensilicin digitalni procesor zvoka HiFi 5 DSP s celovito podporo umetnointeligenčnim funkcijam in številnimi avdio kodeki.
Muse Book
Posebnost Radxa Orion O6 je vtičnica PCIe x16 z implementiranimi osmimi kanali, kar omogoča priklop zmogljivih grafičnih kartic. Sicer ima tudi dodatne vtičnice PCIe M.2 tipov M, B in E za povezavo SSD, komunikacijskih modulov Wi-Fi/bluetooth in druge dodatne strojne opreme.
Podobno zgradbo imajo tudi klasični PC, le da omogočajo menjavo procesorja in pomnilniških modulov.
Koliko procesorskih jeder je dovolj?
Če bi zmogljivost računalnika merili le na osnovi števila procesorskih jeder, bi se nova generacija SBC s po 12 jedri enakovredno kosala z zmogljivejšimi PC. Pomembna je tudi zmogljivost posameznega procesorskega jedra, ki je pogojena s hitrostjo izvajanja strojnih ukazov (predvsem tistih, ki so ključni za večino aplikacija), širino podatkovnih poti, z velikostjo predpomnilnikov in s hitrostjo dostopa do podatkov v glavnem pomnilniku.
K hitrosti poganjanja računalniških iger odločilno prispeva tudi vgrajena grafična kartica, ki je pri novih klasičnih PC neprimerno zmogljivejša od v procesor ali SoC vgrajenega grafičnega procesorja. SBC se zato pri igranju računalniških iger še ne morajo kosati s klasičnimi PC.
Orange Pi 6 Plus je po zmogljivostih podoben Radxinima Orionu O6N in zmogljivejšemu Orionu O6, saj je zasnovan okoli že omenjenega sistema v enem čipu CIX P1.
Na videz je Orange Pi 6 Plus bolj podoben Orionu O6N, saj je podobnih dimenzij in prav tako nima vtičnice PCIe x16, vendar ima dvakrat hitrejša ethernetna vmesnika 5 GHz.
Čeprav preizkuševalci in razvijalci gonilnikov za zmogljive grafične kartice teh z Orange Pi 6 Plus ne morejo tako enostavno povezati kot z originalnim Orionom O6, je k opustitvi konektorja PCIe x16 verjetno pripomogla predvsem za zdaj še majhna uporabna vrednost tovrstnih rešitev. Večina uporabnikov Orion O6(N) raje uporablja kot domače podatkovne shrambe, omrežne odprtokodne usmerjevalnike, storitvene strežnike in platforme za lasten razvoj strojne in programske opreme.
Prenosniki na osnovi SBC
Čeprav pri Raspberry Pi ne izdelujejo prenosnih računalnikov, na spletu najdemo kar nekaj kompletov za sestavljanje, s katerimi lahko izdelamo svoj notesnik na osnovi enega od združljivih SBC, ki ga moramo seveda kupiti posebej. Tovrstne rešitve so sorazmerno okorne in relativno drage, saj so SBC kljub majhnosti zaradi obilice standardnih priključkov (npr. HDMI, ethernet, USB, ...) predebeli za vgradnjo v popularne ultra tanke prenosne računalnike; obenem pa pogosto niso optimizirani za majhno porabo energije.
Pri Spacemitu so zato na osnovi svojega Muse Pi že pred letom razvili Muse book (v store.deepcomputing.io stane 522 evrov) s povsem drugačno postavitvijo konektrojev in z namensko osnovno ploščo z vgrajenim polnilnikom litijeve baterije, pri čemer so dali poudarek priključkom USB 3.x tipov USB-A in USB-C, opustili pa so ethernetni priključek.
Zanimivo je, da ima računalnik prek posebne vtičnice na voljo tudi šest splošnonamenskih vhodno-izhodnih priključkov in 3,3-voltno napajanje, s katerimi lahko napajamo in upravljamo lastno elektroniko.
Muse book temelji na procesorski arhitekturi RISC-V, ima 8 procesorskih jeder, grafično jedro in nevronsko procesno enoto in od 8 GB do 16 GB RAM. Vgrajen je tudi SSD. Več o tem računalniku ste lahko prebrali v članku Arhitektura RISC-V v praksi v januarskem Monitorju.
Računski moduli
Proizvajalci SBC tekmujejo tudi v segmentu računskih modulov, ki jih lahko uporabljamo le skupaj z nosilnimi ploščami. Računski modul je celoten SBC s krmilnikom napajanja, vendar brez zunanjih priključkov, katerih implementacija je prepuščena snovalcem nosilnih plošč.
Denimo, nosilna plošča CmRat (stane okoli 40 evrov), ki je posebej prirejena za gradnjo procesnih vozlišč multiračunalnikov, omogoča vgradnjo Raspberry Pi Compute Module 4 in 5, Radxa Compute Module 3 (okoli 90 evrov) in 5 (okoli 120 evrov), Orange Pi Compute Module 4 in 5 ter združljivih modulov še nekaterih drugih proizvajalcev. Module z nosilno ploščo povežemo prek dveh 100-polnih priključkov in privijemo s štirimi vijaki. Pestra izbira računskih modulov omogoča enostavno prilagoditev zmogljivosti procesnih vozlišč našim potrebam in finančnim zmožnostim.
Nosilna plošča CmRat
Uporaba računskih modulov namesto SBC, kot je Raspberry Pi 5, ima tudi druge prednosti. Večina nosilnih plošč ima namesto priključka FFC za vodilo PCIe x1 ter priključek M.2 z ustreznim 3,3-voltnim napetostnim regulatorjem. Za priklop NVMe SSD zato ne potrebujemo posebnega vmesnika. V že omenjeno nosilno ploščo CmRat je vgrajen tudi sklop za napajanje prek ethernetnega priključka, zato zanj ne potrebujemo klobuka kot pri Raspberry Pi 5 in originalni Raspberry Pi nosilni plošči za računski modul Raspberry Pi Compute Module 5, ki je del kompleta za razvijalce.
Po drugi strani je CmRat v primerjavi z Raspberry Pi 5 in originalno Raspberry Pi razvojno ploščo skop z zunanjimi konektorji, od katerih ima le ethernetni priključek, en sam priključek mini HDMI, priključek USB-C in priključek za zunanje 12-voltno napajanje, saj ni namenjen namizni rabi. Za zadnjo sta primernejša računska modula Radxa Compute Module 5 in Orange Pi Compute Module 5, ki imata še tretji 100-polni konenktor, prek katerega ponudita dodatne funkcionalnosti, kot so dostop do vodila PCIe x4 in dodatni priključki USB.
Boj procesorskih arhitektur x64, ARM in RISC-V
Medtem ko SBC s procesorsko arhitekturo ARM pospešeno dohitevajo klasične PC z arhitekturo x64, so SBC z arhitekturo RISC-V še vedno redki, obenem pa zanje primanjkuje programske opreme.
Računalniki z arhitekturo ARM postajajo vse popularnejši predvsem zaradi Microsoftove programske podpore, ki omogoča enostavno prevajanje obstoječih aplikacij za novo arhitekturo.
Zadnje smo na Raspberry Pi 500+ z Windows 11 preizkusili tudi v praksi. Po namestitvi zadnjega Visual Studia 2026 Community Edition (ne Visual Code, ki je na voljo tudi za Linux) smo lahko stare aplikacije za klasični PC za doma narejeno strojno opremo (npr. vremensko postajo) prevedli za arhitekturo ARM. Raspberry Pi 500+ je tako postal povsem enakovreden klasičnemu PC, saj vse deluje brezhibno, ne da bi bilo treba spremeniti eno samo vrstico programske kode. Zadnje za računalnike z arhitekturo RISC-V za zdaj ni mogoče.
Mikroračunalniki za robotske in mini projekte
Če kdo misli, da najmanjša, predvsem robotskim projektom namenjena Raspberry Pi Pico 2 (W) in Zero 2 (W), ki smo ju podrobneje predstavili v lanskem novembrskem Monitorju, nimata posnemovalcev, se moti. Štirijedrni Orange Pi Zero 2 W (z 1 GB RAM stane okoli 40 evrov, z 2 GB RAM okoli 55 evrov, s 4 GB RAM pa okoli 67 evrov) ima Allwinnerjev SoC H618 s štirimi procesorskimi jedri ARM Cortex-A53 in komunikacijski modul Wi-Fi/bluetooth (podpira Wi-Fi 5.0 in bluetooth 5.0) ter grafično jedro ARM Mali G31 MP2. To je z grafiko 4K veliko zmogljivejše od Video Cora v Raspberry Pi Zero 2 (W), ki zmore največ grafiko 1K. Velikost glavnega pomnilnika je do 4 GB, kar je, v primerjavi z največ 512 MB pri Raspberry Pi Zero 2 W, naravnost impresivno.
Orange Pi Zero 2 W
Zunanji priključki Orange Pi Zero 2 W so: dva priključka USB 2.0 tipa USB-C za komunikacijo in napajanje, priključek mini HDMI za povezavo z monitorjem, antenski priključek, 24-polni večfunkcijski priključek (dva priključka USB2.0, 100 Mb/s ethernetni vmesnik, vhod za infrardeči sprejemnik, avdio izhod, TV-izhod, gumb za vklop, dve uporabniški tipki) in 40-polna razširitvena vtičnica. Je pa res, da nima priključka MIPI za digitalno kamero.
Med resnimi tekmeci je tudi Radxa Zero 3 W (z 1 GB RAM stane okoli 65 evrov) z do 8 GB RAM in do 64 GB vgrajenega trajnega pomnilnika eMMC za hrambo operacijskega sistema in programov, ki lahko nadomesti kartico SD. Poganja ga SoC Rockchip RK3566 s štirimi procesorskimi jedri ARM Cortex-A55 in z grafičnimi jedrom ARM Mali G52-2EE z vgrajenim strojnim pospeševanjem OpenGL ES1.1/2.0/3.0/3.1/3.2 in Vulkan 1.1, Open CL 2.0, ki podpira grafične ločljivosti do 1K.
Za napajanje in komunikacijo je priključek USB 2.0 tipa USB-C, medtem ko je priključek USB 3.0 tipa USB-C namenjen le komunikaciji. Monitor lahko z računalnikom, ki je enakih dimenzij kot Raspberry Pi Zero 2W, povežemo prek priključka mikro HDMI, ki je prav tak kot tisti na Raspberry Pi 4, 5, 400 in 500(+). Poleg priključka MIPI za priklop digitalne kamere je na voljo tudi z Raspberry Pi združljiv 40-polni razširitveni priključek.
Omenimo še, da nekateri na miniaturna Orange Pi Zero 2 W in Radxa Zero 3 W namestijo operacijski sistem Android TV in ju uporabljajo kot palična računalnika za gledanje internetne TV, kar je pri Raspberry Pi Zero 2 W nekoliko težje, saj se Googlov Chromium pritožuje nad (pre)majhnim glavnim pomnilnikom z le 512 MB.
Ker se funkcionalnosti konkurenčnih mikroračunalnikov precej razlikujejo, je pred nakupom dobro premisliti o tem, katere od njih zares potrebujemo. Na primer, priključek MIPI za digitalno kamero imata samo Raspberry Pi Zero 2 in Radxa Zero 3, medtem ko ga Orange Pi Zero 2 nima.
NVIDIA in AMD
NVIDIA Jetson so namenski SBC za umetnointeligenčne aplikacije na področjih robotike, avtonomnih sistemov, industrijske avtomatizacije, nadzora in medicinske opreme, lahko pa jih uporabljamo tudi namesto klasičnih SBC, saj imajo z Raspberry Pi združljivo 40-polno razširitveno vtičnico. Čeprav imajo zmogljivejše različice sisteme v enem čipu z do 14 procesorskimi jedri z arhitekturo ARM, so ta namenjena predvsem za podporo delovanju zmogljivega grafičnega procesorja, ki ima lahko tudi več tisoč jeder, poleg teh pa še do 90 enot za računanje kartezičnega produkta, in s tem zmogljivost več tisoč TOPS.
Vstopni SBC Jetson Orin Nano (4-jedrni procesor z jedri ARM Cortex-A57, 4 GB RAM, 128-jedrni grafični procesor NVIDIA Maxwell) je namenjen ljubiteljskim razvijalcem za enostavne projekte umetne inteligence (stane okoli 210 evrov), medtem ko je srednje zmogljiv Orin NX z zmogljivostjo do 157 TOPS (med 300 in 450 evri), temu sledi Origin AGX Xavier z zmogljivostjo do 275 TOPS (stane okoli 2.000 evrov). Najzmogljivejši je Thor T5000, ki zmore kar do 2.070 TFLOPS (okoli 2.900 evrov). Že kmalu naj bi pri Nividii predstavili tudi njegovo okrnjeno različico Thor T4000 z okoli 1.200 TFLOPS, ki bo verjetno vsaj še enkrat cenejša.
NVIDIA Jetson Thor T5000
Omenimo še SBC na osnovi sistemov AMD v enem čipu. Vgradimo jih lahko v industrijska ohišja, ki imajo mini PC podobno zasnovo z obilico procesorske moči. Izdelani so iz sistemov v enem čipu, ki vključujejo zmogljivo grafično jedro in soliden procesor ter jih navadno vgrajujejo tudi v mini PC. 40-polno razširitveno vtičnico bomo zaman iskali, zato pa so ostali priključki enaki kot pri mini PC, ki so navadno primernejši in predvsem cenejši za domačo rabo.
Operacijski sistemi
Večina proizvajalcev SBC po vzoru Raspberry Pi za svoje računalnike izdela tudi vsaj eno prilagojeno različico Linuxa, v katerih so podprte vse funkcionalnosti. Za podporo drugim operacijskim sistemom, še posebej Androidu in Windows, je pogosto treba namestiti programsko opremo ljubiteljskih razvijalcev, razen pri zadnjem rodu SBC.
Nova generacija SBC se počasi odmika od te doktrine, saj širi uradno podporo operacijskim sistemom. Radxa Orion O6(N) in Orange Pi 6 Plus tako poleg različic Linuxa njunih proizvajalcev podpirata tudi operacijski sistem Windows 11 za arhitekturo ARM in Android. Za Orange Pi 6 Plus je na voljo celo izvorna koda Androida 14 z navodili in vsemi potrebnimi razvojnimi programskimi orodji za njeno prevajanje v izvedljivo obliko.
Podpora vsem popularnim operacijskim sistemom najbrž ni naključna, saj z njo proizvajalci nove generacije SBC z odprto strojno opremo širijo nabor aplikacij, ki jih lahko na njih poganjamo, ne da bi morali sami razvijati sistemsko programsko opremo za svoje računalnike.
Aplikacijska programska oprema
Aplikacije za operacijske sisteme tipa Linux so večinoma zastonj, kar je pomembna prednost pred Windows 11. Na voljo pa je tudi vse več plačljivih, denimo priljubljeno programsko orodje za ustvarjanje glasbe Reaper, ki ga lahko namestimo tako v računalnike z arhitekturama x64 in ARM z Windows 10 in 11 kot tudi tiste z Linuxom, vendar ni brezplačen. Po drugi strani je priljubljeno integrirano okolje za razvijalce strojne opreme Arduino IDE (prva in druga različica) brezplačno tako v Linuxu kot Windows. Brezplačna je v vseh operacijskih sistemih tudi pisarna Libre Office, ki je podobna starejšim različicam Microsoft Officea. Ne preseneča torej, da njeno namestitev omogočajo skoraj vsi proizvajalci SBC.
Kot zanimivost še povejmo, da lahko že z Raspberry Pi 5 s SSD ali z Raspberry Pi 500+ spodobno poganjamo celo Windows 11 26H1 kot tudi Microsoft Office 2024 oziroma najnovejši različici, ki sta na voljo za arhitekturo ARM. To zato upravičeno pričakujemo tudi za novo generacijo SBC, ki ima večje pomnilnike EEPROM, kamor je mogoče shraniti celoten BIOS UEFI. Ta poleg enostavnega nameščanja Windows iz namestitvenega ključka omogoča to tudi pri vseh ostalih operacijskih sistemih in samostojnih okoljih za virtualizacijo, kot je VMware ESXi.
Čakati na Raspberry Pi 6?
Zdi, se da pri Raspberry Pi že dolgo razmišljajo o programski podpori za priklop zunanjih grafičnih kartic različnih proizvajalcev prek vodila PCIe, med katerimi so Nvidia, Intel in AMD. Prej ne bo mogoče igrati zahtevnih računalniških iger.
Kljub temu pa to ne pomeni, da računalnikov SBC ne moremo že danes uporabiti za vse drugo, kot je lokalno poganjanje LLM (large language model – veliki jezikovni model) ali umetnointeligenčnih modelov za razpoznavanje predmetov na živi sliki iz digitalne kamere. S pridom jih lahko uporabljamo tudi za domačo pisarno. Nekatere grafične kartice je mogoče tudi brez dodelanih gonilnikov uporabiti za poganjanje umetnointeligenčnih modelov.
Odgovor na vprašanje, ali se izplača počakati na Raspberry Pi 6, je zato v veliki meri odviden od tega, kakšen računalnik dejansko potrebujemo. Za domačo pisarno je dovolj že Rasberry Pi 5 ali 500(+) s SSD. Za igranje zahtevnih računalniških iger 3D pa brez zmogljivih grafičnih kartic in gonilnikov zanje ni dovolj niti zadnja generacija SSD. Tisti, ki potrebujejo zgolj zmogljivost umetne inteligence, si lahko že danes za okoli 80 dolarjev (priporočena cena podjetja Raspberry Pi) omislijo klobuk Raspberry Pi AI HAT+ 2 z modulom Hailo-10H z od 2 do 8 GB lastnega pomnilnika, ki zmore največ 40 TOPS. To je primerljivo s cenejšimi rešitvami Nvidia Jetson. Več o klobuku lahko preberete v posebnem članku.
Arhitektura Raspberry Pi 6 bo morala za ugodno ceno ponuditi tako bistveno večjo zmogljivost od Raspberry Pi 5 kot tudi nove funkcionalnosti in odlično programsko podporo, s katerimi bo hranila konkurenčnost na vse bolj zasičenem trgu računalnikov na eni ploščici tiskanega vezja ...
Raspberry Pi 5
Za: Veliko programske opreme, stalne posodobitve in nove različice operacijskega sistema Raspberry Pi OS, veliko razširitvenih možnosti.
Proti: Nekoliko starejša strojna zasnova.
Operacijski sistemi: Linux, Windows 11 (neuradna podpora), Android 16 (neuradna podpora)
Cena: 8 GB RAM za 120 evrov, 16 GB RAM 165 evrov
Orange Pi 5 (Max/Plus)
Za: Odličen SBC z več strojne funkcionalnosti od Raspberry Pi 5: grafika z ločljivostjo do 8K in strojni pospeševalnik videa, nevronska procesna enota in nekajkrat hitrejši dostop do NVMe SSD.
Proti: Slabša programska podpora kot pri Raspberry Pi 5.
Operacijski sistemi: Linux, Windows 11 (neuradna podpora)
Cena: 240–260 evrov s 16 GB RAM, okoli 60 evrov manj z 8 GB RAM
Orange Pi 6 Plus
Za: Odličen SBC z več strojne funkcionalnosti od Raspberry Pi 5: grafika z ločljivostjo do 8K in strojni pospeševalnik videa, nevronska procesna enota in nekajkrat hitrejši dostop do NVMe SSD.
Proti: Brez priključka PCIe x16, ki omogoča neposredni priklop zmogljive grafične kartice.
Operacijski sistemi: Linux, Windows 11, Android
Cena: 257 EUR s 16 GB RAM.
Radxa Orion O6
Za: Odličen SBC z več strojne funkcionalnosti od Raspberry Pi 5: grafika z ločljivostjo do 8K in strojni pospeševalnik videa, nevronska procesna enota in nekajkrat hitrejši dostop do NVMe SSD.
Proti: Visoka cena.
Operacijski sistemi: Linux, Windows 11, Android
Cena: Okoli 650 evrov z 32 GB RAM in 850 evrov s 64 GB RAM
Orange Pi Zero 2 W
Za: Ima nekajkrat večji RAM kot Raspberry Pi Zero 2 W.
Proti: Veliko dražji od Raspberry Pi Zero 2 W.
Operacijski sistemi: Linux
Cena: Okoli 40 evrov z 1 GB RAM, okoli 55 evrov z 2 GB RAM, okoli 67 evrov s 4 GB RAM.
Radxa Zero 3 W
Za: Večja zmogljivost in boljša grafika kot pri Raspberry Pi Zero 2 W in Orange Pi Zero 2 W.
Proti: Sorazmerno drag v primerjavi z ostalimi SBC te velikosti, ima sorazmerno malo RAM za to ceno.
Operacijski sistemi: Linux
Cena: 1 GB RAM okoli 67 evrov
Jetson Orin Nano
Za: Sorazmerno poceni v primerjavi z ostalimi Nvidijinimi kompleti s SBC.
Proti: Namenjen je le umetnointeligenčnim aplikacijam. Največ 67 TOPS je sorazmerno nizka zmogljivost.
Operacijski sistemi: Linux
Cena: 300–450 evrov, odvisno od velikosti glavnega pomnilnika
Jetson Orin NX
Za: Kompromis med ceno in zmogljivostjo, saj zmore do 157 TOPS.
Proti: V primerjavi z družino Thor ponuja sorazmerno malo TOPS.
Operacijski sistemi: Linux
Cena: 680–930 evrov, odvisno od velikosti glavnega pomnilnika in vsebine kompleta
Jetson Orin AGX Xavier
Za: Zmore do 275 TOPS, ima 64 GB RAM in lahko posnema vse module Orin.
Proti: V primerjavi z družino Thor še vedno ponuja sorazmerno malo TOPS.
Operacijski sistemi: Linux
Cena: 680–930 evrov, odvisno od velikosti glavnega pomnilnika in vsebine kompleta
Jetson Orin Thor T5000
Za: Zmore do 2.070 TFLOPS.
Proti: Visoka cena celo v primerjavi s klasičnimi namiznimi PC s srednje zmogljivimi Nivdijinimi grafičnimi karticami.
Operacijski sistemi: Linux
Cena: cca 2.900 evrov
