Malo denarja, veliko muzike
Beseda računalnik je pri domačih uporabnikih že nekaj časa sopomenka za prenosnik. V Monitorju prenosnike preizkušamo v okviru rednih mesečnih preizkusov, po statistiki naše spletne strani pa so najbolj priljubljeni prav najcenejši. Tako smo se odločili za veliki preizkus cenejših prenosnikov in rezultati so, roko na srce, presenetili tudi nas.
Cenovno mejo smo postavili pri okroglo 600 evrih. Po pregledu trgovin se je izkazalo, da imajo praktično vsa večja podjetja vsaj par modelov v tem rangu. Včasih smo za to ceno večinoma dobili izdelke malo znanih izdelovalcev, tako imenovane "barebones" ali prenosnike OEM. Pri nas so se te naprave prodajale pod znamkami, kot so bile Gericom, ChiliGreen, Prestigio in Solonote (nekoč davno je bil priljubljen tudi HPC Note). Tega danes skoraj ne srečamo več, iz preprostega razloga - pri velikih podjetjih so tako močno znižali cene, da so prodajne marže prej omenjenih znamk preprosto izginile.
Seveda pa so tudi izjeme, saj lahko za zelo malo denarja še vedno kupimo prenosnik razmeroma neznanega izdelovalca. Nesnaga (ki jo nekateri imenujejo prodajni katalogi) tu in tam oglašuje razmeroma poceni prenosnike, ki so naprodaj v večjih supermarketih (tujih blagovnih znamk, torej Hofer, Lidl). No, teh naprav si nam trgovine ne upajo dati na preizkus. Nemalokrat pa ti prenosniki sploh niso cenejši od modelov znanih izdelovalcev, igrajo predvsem na karto neozaveščenih kupcev, ki padajo pri reklamah o nizkih cenah in "najboljših" ponudbah.
Pri tem sta predvsem dve težavi, ki gresta skupaj s roko v roki - morebitna nizka kakovost izdelave in slabi servisni pogoji. Lep zgled je prenosnik neimenovanega izdelovalca, ki je bil na voljo po ceni nekaj štruc kruha. Nameščen operacijski sistem je Windows Vista, priloženega pomnilnika pa je 1 GB (da o deljenjem tega pomnilnika z grafično kartico niti ne omenimo). Da bi za malo denarja dokupili še 1 GB? Da, a kaj, ko nima niti reže, kjer bi sploh lahko prišli do pomnilnika. Taki prenosniki imajo na papirju sicer vse, kar bi potrebovali, a so morda vključeni tudi brezplačni glavoboli (da navodil v slovaščini sploh ne omenjamo).
A vrnimo se k našemu preizkusu. Po običajnem klicanju uvoznikov se je v našem laboratoriju nabralo 12 prenosnikov sedmih izdelovalcev. Zastopana so pravzaprav vsa večja imena - Acer, Asus, Dell, Fujitsu, HewlettPackard, Lenovo in Toshiba. Zanimivo je predvsem to, da so prenosniki vsi po vrsti solidni, pravzaprav noben ni deloval kot zares "poceni" računalnik. Naključnim mimoidočim (predvsem novinarjem iz sosednje Mladine) smo morali eksplicitno povedati, za kakšen preizkus (cenovno gledano) gre. Še zdaleč ne gre za prenosnike, ki bi se jih kdorkoli sramoval.
Prenosnike že dlje časa preizkušamo z operacijskim sistemom Windows Vista, a ta, roko na srce, ni ravno dostojen naslednik starejših Oken XP. Tega se zavedajo tudi v Microsoftu, saj so pohiteli z izdelavo novega sistema, preprosto imenovanega Windows 7. O tem smo v Monitorju že veliko pisali, predvsem pomembno pa je to, da deluje hitreje in bolj tekoče kot Vista, večinoma pa tudi kot Windows XP. Tako so ti prenosniki (tudi najbolj podhranjeni, denimo Lenovov Ideapad U350) še toliko boljša izbira, saj če na njih že Vista solidno teče, bo nova sedmica še hitrejša. Lahko pa seveda tudi izberemo pot, ki jo je ubral Dell, in namestimo kako distribucijo Linuxa - denimo do uporabnikov prijazni Ubuntu.
Zlati Monitor
Pri podelitvi tokratne nagrade zlati Monitor smo bili sprva v manjši dilemi. Izmed dvanajstih prenosnikov sta najbolj izstopala modela podjetja Lenovo, torej Thinkpad SL 500 in Ideapad U350. Prvi je predvsem nadvse robusten in kakovosten prenosnik, ki ima povrh še odlično avtonomijo akumulatorja ter zelo solidne strojne zmogljivosti. Drugi pa je predvsem izredno mobilen in (to seveda ni zanemarljivo) lep. Ta tanek in lahek prenosnik se hvali z odličnim razmerjem med uporabnostjo in prenosljivostjo.
A po našem mnenju bo večina uporabnikov v tem segmentu iskala prenosnik, ki bo nadomestil navaden namizni računalnik, prenosljivost pa je le dodaten bonus. S tega stališča si zlati Monitor vsekakor zasluži Lenovo Thinkpad SL 500. Gre za računalnik, ki od preizkušenih ponuja najboljše razmerje med kakovostjo, zmogljivostjo in ceno. Večina življenja bo preživel na pisalnih mizah, med prenašanjem pa ni bojazni, da bi se kaj prehitro obrabilo. Tudi sicer se je med vsemi cenejšimi prenosniki, ki jih imamo v tem trenutku na naši skupni tabeli (tam se sicer cene gibljejo do 1000 evrov), zavihtel na prvo mesto.
Če nameravamo prenosnik uporabljati na veliko različnih koncih in sta nam bistvenega pomena tudi teža in mobilnost (in damo tudi nekaj na videz), pa bo Ideapad U350 zelo dobra rešitev. Ni sicer tako robusten in zmogljiv kot prej omenjeni Thinkpad, je pa zato bolj uporaben kot priljubljeni netbooki, saj ima večji zaslon, večjo tipkovnico in malce boljše zmogljivosti, ob tem pa ni bistveno dražji ali težji.
Acer
Acer je med prvimi, ki so pred časom zares spustili cene prenosnikov. Na preizkus smo dobili le en model, Aspire 5520G. Oblikovno sledi trendom serije Aspire, saj je notranjost odeta v umazano belo barvo, zunanjost pa je iz povprečne črne plastike. Ta prenosnik je žal tudi na videz dokaj poceni. Vidi se, da so se nekako trudili pri oblikovanju, a so reči nedovršene in površne. Vtis kvari tudi velika količina nalepk pod tipkovnico, zgovoren pa je tudi podatek, da gre za enega izmed večjih in težjih prenosnikih na preizkusu. Po tem je bolj glomazen Lenovov Thinkpad SL500, a z razlogom - je bistveno trdneje izdelan oziroma sestavljen, medtem ko sodi Aspire po kakovosti h koncu seznama preizkušenih modelov. Velikost in teža sta tu torej le moteča elementa, ne pa zagotovilo o fizični vzdržljivosti.
Tudi tipkovnica in zaslon nista med boljšimi, prej nasprotno. Tipkovnice serije Aspire so znane kot slabe, tudi mi smo jih že večkrat okarali. Deluje, kot da je vpeta z žvečilnim gumijem, sploh del pod levo roko je povsem mlahav. Pri tipkah smo glede življenjske dobe skeptični - pa tudi sicer naredijo med hitrim desetprstnim tipkanjem slab vtis. Zaslon je svetleč, nežnejši spol ga brez težav uporablja namesto ogledala, kar pa naj ne bi bil njegov osnovni namen. Barvna pravilnost ni ravno vrlina zaslonov cenejših prenosnikov, tu pa je še pod povprečjem tokrat preizkušenih modelov. Je pa zato zaslon solidno velik (diagonala meri 15,4 palca), ločljivost je 1280 × 800. Nad zaslonom opazimo tudi spletno kamero, lep dodatek pa je vrtljivo kolesce, s katerim uravnavamo glasnost zvočnikov oziroma izhoda zvočne kartice.
Če smo doslej naštevali predvsem graje, lahko zdaj pohvalimo število dodanih vmesnikov. Poleg štirih vmesnikov USB (pri katerih sta leva dva postavljena malce preblizu, en tik nad drugim) nosi Acer še navadni omrežni vmesnik in modem, za video so na voljo izhodi VGA, S-Video in DVI, dodali pa so tudi vmesnik Firewire, kar je v tem cenovnem razredu prej izjema kot pravilo. Na voljo je tudi eno razširitveno mesto ExpressCard, bralnik pomnilniških kartic je tudi vključen, infrardeči vmesnik pa smo skoraj spregledali (in ga tudi ne bi pogrešali, zna biti pa kljub vsemu uporaben).
Strojna oprema je nekako mešana. AMDjev procesor Turion 64 X2 bije pri taktu 2 GHz, podpirata ga 2 GB pomnilnika. Na preizkusih zmogljivosti se ta kombinacija obnese podpovprečno, za poganjanje naložene Viste Home Premium bo načeloma dovolj. Je pa zato toliko boljša grafična kartica, Nvidia GeForce 8600M GS (ki ima 512 MB pomnilnika). Pri preizkusu grafičnega dela (ki ga izvedemo z dvema različicama programa 3DMark, z letnicami 2001 in 2006) se je odlično izkazal in zasedel prvo mesto med tokrat preizkušenimi računalniki. Disk ne izstopa po velikosti, ta je 250 GB, zmogljivost akumulatorja pa je daleč pod povprečjem. Vsi preizkušeni prenosniki, ki imajo za srce AMDjev procesor Turion (poleg Acerja še Hpjeva Probook 4515s in Compaq 615), so pri preizkusu akumulatorja na koncu lestvice, Aspire pa je med vsemi najslabši, saj zdrži le uro in 47 minut.
Acer Aspire 5520G
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 65.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 62.
Trajanje delovanja: 1 ura 47 minut.
Zgradba in oprema: 4.
Velikost in teža: 6.
Mere: 36,6 × 27,4 × 3,4 cm, 2,7 kg.
Značilnosti: AMD Turion 64 X2 TL-60, 2 GHz, 2048 MB RAM, 250 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Vista Home Premium.
Cena: 584 EUR
Prodaja: Trendnet
Za: Zmogljivost grafike, število vmesnikov.
Proti: Zmogljivost, kakovost tipkovnice, kakovost izdelave, zmogljivost akumulatorja.
Asus
Iz Asusovega tabora sta k nam priromala dva prenosnika, ki sta na prvi pogled enaka, vsaj kar zadeva videz. Modela sta nekoliko zdolgočaseno poimenovana K50IN in K50IJ, edina bistvena razlika je zmogljivejša grafična kartica pri modelu K50IN, posledično pa tudi malce slabša zmogljivost akumulatorja.
V Asusu so postavili v ospredje videz naprav, to se opazi že na prvi pogled. Zgornji pokrov je odet v svetlečo črno plastiko, ki spominja na videz karbona (vzorec je sicer kombinacija dveh odtenkov črnine, ki ju zares lahko opiše le kak umetnik). Enak videz se ponavlja okoli tipkovnice, a tu bi raje videli kako bolj grobo plastiko. Na svetleči se namreč prehitro poznajo prstni odtisi, sploh okoli drsne plošče. Ko smo že pri tej, na njeni površini so majhne vdolbinice (to je pohvalno, saj daje dober občutek med delom, hkrati je dovolj natančna), žal pa je premalo poglobljena oziroma ima premalo opazen rob. Zaradi tega se nam je med tipkanjem redno dogajalo, da smo se s robom roke ponesreči dotaknili ploščice in tako kazalec nehote prestavili na drugi konec dokumenta (ali, še huje, po nesreči izbrali ves odstavek in ga v istem hipu zbrisali). Škoda, saj je sicer tipkovnica zelo solidna (dodana je tudi številčnica), je pa res, da tega pri drugačnem slogu tipkanja morda ne bi bilo. Diagonala zaslonov meri pri obeh 15,6 palca, v resnici pa gre za nekoliko nižja, a širša zaslona kot pri večini tekmecev, ločljivost je 1366 × 768, žal sta oba bleščeča.
Tako kot pri Acerju je tudi tu kar nekaj odvečnih nalepk (se res moramo hvaliti pred drugimi, da ima naš prenosnik nekaj elektronike iz logov nVidie in Intela?). Pozornost je zahtevala predvsem tista, ki obljublja hladnost plastike pod tipkovnico, torej tiste, na kateri imamo največkrat naslonjene roke. Menda je ta plastika do 25 odstotkov hladnejša od naše telesne temperature, nam se ni zdela bistveno hladnejša od plastike na večini drugih prenosnikov.
Oba Asusa imata enak procesor, konkretno Intelov Core 2 Duo T6500, takt njegovega delovanja pa je 2 GHz. Na papirju in tudi v praksi povsem dovolj. Pomnilnika je v obeh primerih izdatne 4 GB, a 32-bitne različice Microsoftovih operacijskih sistemov (Windows XP, Windows Vista in prihajajoči Windows 7) prepoznajo le do 3 GB. Rešitev je seveda namestitev 64-bitnega sistema, ki danes niti ni več ovira. Prostora na disku je zelo veliko, pri obeh meri disk kar 500 GB oziroma največ na tokratnem preizkusu. Kot smo že omenili zgoraj, je edina razlika med modeloma pri grafični kartici. K50IJ tako nosi Intelovo rešitev, ki je integrirana na matični plošči in uporablja sistemski pomnilnik, K50IN (N kot Nvidia) pa Nvidia GeForce 8600M GS. Razlika je tudi pri preizkusih zelo očitna, saj je model z Nvidiino kartico dosegel približno dvakratni rezultat tistega z Intelovo. Prvi je torej blizu vrha grafične zmogljivosti, drugi pa v povprečju. Razlika pa je tudi pri trajanju akumulatorja, saj pri grafično šibkejšem modelu zdrži 3 ure in 17 minut, pri zmogljivejšem pa 3 ure in eno minuto. Oba rezultata sta sicer zelo dobra.
Asus je, če ne drugje, varčeval pri vmesnikih. Štirje vmesniki USB so sicer dobrodošli, poleg njih pa imamo le še navadni omrežni vmesnik in izhod VGA. Za nezahtevne uporabnike (ki so seveda ciljna skupina teh prenosnikov) bo seveda dovolj, mi pa bi si želeli vsaj kako razširitveno mesto ExpressCard. Imata pa spletno kamero ter bralnik pomnilniških kartic. Prenosnika prodajajo brez operacijskega sistema (dobro, na Cdju je priložena neka neznana različica Linuxa, za katero dvomimo, da jo bo kdorkoli kdaj nameščal), to pa seveda zniža končno ceno.
Asus K50IJ
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 112.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 77.
Trajanje delovanja: 3 ure 17 minut.
Zgradba in oprema: 6.
Velikost in teža: 6.
Mere: 37 × 25,3 × 3,4 cm, 2,7 kg.
Značilnosti: Intel Core 2 Duo T6500, 2 GHz, 4096 MB RAM, 500 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Brez.
Cena: 599 EUR
Prodaja: Asus partnerji
Za: Videz, zmogljivost akumulatorja, velikost diska.
Proti: Zmogljivost, svetleča plastika okoli sledilne plošče, brez uporabnega operacijskega sistema.
Asus K50IN
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 80.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 94.
Trajanje delovanja: 3 ure 1 minuta.
Zgradba in oprema: 6.
Velikost in teža: 6.
Mere: 37 × 25,3 × 3,4 cm, 2,7 kg.
Značilnosti: Intel Core 2 Duo T6500, 2 GHz, 4096 MB RAM, 500 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Brez.
Cena: 619 EUR
Prodaja: Asus partnerji Za: Videz, zmogljivost akumulatorja, velikost diska.
Proti: Zmogljivost, svetleča plastika okoli sledilne plošče, brez uporabnega operacijskega sistema.
Dell
Prvo, kar nam je pri dveh Dellovih prenosnikih padlo v oči, je nameščen operacijski sistem Ubuntu. Temu so pri Dellu dodali vse gonilnike, reč preprosto deluje. No, podoben prenosnik s tem operacijskim sistemom smo pred kratkim že imeli na preizkusu, že takrat nam je bil operacijski sistem všeč. Prenosnika sicer nosita enako oznako, Inspiron 1545, edina razlika je v velikosti diska, eden nosi disk, velik 250 GB, drugi pa 320 GB.
Zunanjost prenosnika je malce zadržana, matirana črna plastika daje vtis kakovosti in nam je načeloma bolj všeč kot kričeče lakaste plastike (kot pri Asusih). Žal je pri notranjosti zgodba nasprotna. Okoli tipkovnice in zaslona so tako namestili prstne odtise, pod njimi nekje pa se skriva črna lakirana plastika. Nad prstnimi odtisi smo se jezili že pri obeh Asusih, tu pa je še malce slabše. So se pa pri Dellu omejili pri raznih nalepkah in dodatnih tipkah ter statusne LED diode postavili na sprednjo stran, kar nekoliko popravi vtis, saj je notranjost prenosnikov videti skoraj minimalistična.
Procesorja so prispevali pri Intelu, gre pa za njihov malce cenejši čip, Pentium T4200, ki bije pri 2 GHz (premore dve jedri in je narejen na 64-bitni tehnologiji). K temu so dodali 2 GB pomnilnika in, kot že rečeno, dve različni velikosti diskov, 250 ali 320 GB. Po zmogljivosti sta modela bolj na koncu lestvice, je pa zato zelo dober izkoristek energije. Akumulator namreč zdrži skoraj tri ure, med našim preizkusom smo prišli do dveh ur in 55 minut. Zmogljivost bo vsekakor dovolj dobra za naloženi Ubuntu, pa tudi Visto (in novejše Windows 7) bomo lahko uporabljali brez težav. Za grafiko v obeh primerih skrbi integrirana Intelova rešitev, kar bo za nezahtevne uporabnike povsem dovolj, tudi kake starejše igre bomo lahko igrali.
Tipkovnici sta pri obeh prenosnikih nadpovprečno dobri, tako po obliki in odzivnosti tipk kot po trdnosti. Tako kot pri Asusu sta tudi tu sledilni ploščici malce premalo spuščeni oziroma ločeni od okoliške plastike, tako da se med tipkanjem občasno zgodi, da po nesreči prestavimo kazalec. Sta pa kljub vsemu dobri in natančni, njuna površina pa ravno prav hrapava. Zaslona sta na žalost svetleča, a sta po barvni pravilnosti malce boljša kot pri Asusih (in za debelo oceno boljša kot pri Acerju). Velikost in ločljivost je sicer enaka kot pri obeh Asusih, diagonala je torej 15,6 palca, ločljivost pa 1366 × 768.
Vmesnikov ni ravno veliko, na desni strani je le en USB, dva sta na levi, tam pa vidimo še omrežni vmesnik in izhod VGA. Spredaj je bralnik pomnilniških kartic, nad zaslonom spletna kamera, na desni strani opazimo še razširitveno mesto ExpressCard (pohvalno).
Dell Inspiron 1545
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 54.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 76.
Trajanje delovanja: 2 uri 55 minut.
Zgradba in oprema: 7.
Velikost in teža: 8.
Mere: 34,3 × 24,4 × 2,6 cm, 2,6 kg.
Značilnosti: Intel Pentium T4200, 2 GHz, 2048 MB RAM, 250 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Ubuntu 8.10.
Cena: 549 EUR
Prodaja: D-1
Za: Videz, operacijski sistem Ubuntu.
Proti: Zgolj 1 leto garancije, svetleča plastika okoli sledilne plošče, zmogljivost.
Dell Inspiron 1545
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 54.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 76.
Trajanje delovanja: 2 uri 55 minut.
Zgradba in oprema: 7.
Velikost in teža: 8.
Mere: 34,3 × 24,4 × 2,6 cm, 2,6 kg.
Značilnosti: Intel Pentium T4200, 2 GHz, 2048 MB RAM, 320 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Ubuntu 8.10.
Cena: 599 EUR
Prodaja: D-1
Za: Videz, operacijski sistem Ubuntu.
Proti: Zgolj 1 leto garancije, svetleča plastika okoli sledilne plošče, zmogljivost.
Fujitsu
Iz japonsko-nemške naveze (no, v resnici je Fujitsu-Siemens po novem znan kar kot samo Fujitsu, saj so Japonci odkupili nemški delež) smo dobili na preizkus model Esprimo Mobile V6505. Za razliko od drugih, praktično povsem črnih modelov, je Esprimo odet v dvobarvno kombinacijo črne in umazano bele barve. Že pred kar nekaj časa smo obiskali tiskovno konferenco, kjer so se pri Fujitsu-Siemensu pohvalili z novim oblikovanjem svojih prenosnikov. Priznati moramo, da je rezultat še vedno všečen. Plastika je dokaj kakovostna, na otip pa ne povsem gladka. Prenosnik na prvi pogled daje občutek kakovosti, a popusti, ko opazimo slabo vpeto plastiko pod sledilno ploščico. Ta sicer deluje trdno, a ob tapkanju opazno (predvsem glasno) zavibrira. Je pa z 2,8 kilogrami eden izmed težjih prenosnikov na preizkusu.
Sprehod okoli ohišja razkrije štiri vmesnike USB, od tega je eden hkrati tudi vmesnik e-Sata. Žal sta dva USBja nameščena drug nad drugim na zadnji strani računalnika, kar pri ne najmanjšem prenosniku otežuje dostop. Na levi strani je poleg omrežnega vmesnika in modema tudi razširitveno mesto ExpressCard, lepo je videti tudi vmesnik FireWire. Spredaj je bralnik pomnilniških kartic, poleg njega pa tipka za vklop oziroma izklop brezžične omrežne kartice (prenosnik se hvali tudi z modrim zobom). Zadaj pa nosi še izhod VGA.
Strojna oprema je iz Intelovega tabora, konkretno procesor Core 2 Duo T7250, njegov takt pa okrogla 2 GHz. Tudi grafična kartica je Intelova (seveda integrirana), uporablja pa kar sistemski pomnilnik, ki ga prenosnik premore 2 GB. Zmogljivost, tako pri pisarniških programih kot pri grafično zahtevnih opravilih (predvsem igrah), ne izstopa iz povprečja. Akumulator zdrži poltretjo uro, kar je tudi v zlati sredini preizkušenih modelov.
Tipkovnica ni nič posebnega, nima niti številskega dela niti kakih posebnih tipk (denimo za kake večpredstavne vsebine), ne enega ne drugega nismo pogrešali. Zaslon je soliden, sicer bleščeč, a barvno pravilnejši kot pri Acerju in Asusih, nekako primerljiv z obema Delloma. Njegova diagonala meri 15,4 palca, ločljivost pa je klasičnih 1280 × 800 pik.
Fujitsu Esprimo Mobile V6505
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 85.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 76.
Trajanje delovanja: 2 uri 30 minut.
Zgradba in oprema: 5.
Velikost in teža: 6.
Mere: 36 × 25,9 × 3,6 cm, 2,8 kg.
Značilnosti: Intel Core 2 Duo T7250, 2 GHz, 2048 MB RAM, 250 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Brez.
Cena: 549 EUR
Prodaja: Avtera, Gorenje, Likopris
Za: Cena.
Proti: Brez operacijskega sistema, slabo vpeta plastika okoli sledilne plošče, postavitev dveh vmesnikov USB zadaj.
Hewlett-Packard
Velikan, ki ima tudi v Sloveniji izjemen tržni delež, je bil na preizkusu zastopan s tremi prenosniki. Od tega je prvi iz serije ProBook, dva pa sta iz serije Compaq (to nekoč samostojno podjetje se je združilo s Hpjem leta 2002, danes pa ostaja le še kot oznaka za nekatere linije izdelkov). Prvi je prišel pod naš drobnogled model ProBook 4515s. Gre za stilsko dovršen prenosnik ravnih linij in skoraj povsem pravokotnega prereza. Na videz bi ga hitro uvrstili v višji cenovni razred. Zgornja površina je svetleča, taka je tudi plastika okoli tipk na tipkovnici. Slednja je namreč na novo oblikovana, spominja pa na tipkovnice prenosnikov iz podjetja Apple, saj so tipke med seboj fizično ločene. Deluje lepo, tipkovnica je izredno trdna, tipkanja pa se hitro navadimo (dodana je tudi klasična številčnica na desni strani). Smo pa v dvomih glede plastike sledilne ploščice, ki že po kratki rabi kaže sledi prstov.
Pri vmesnikih je ProBook dokaj klasično opremljen - ima štiri USBje (po dva na vsaki strani), izhoda HDMI in VGA za video, omrežni vmesnik in (skrit pod gumijastim pokrovom) navaden modem. Spredaj opazimo poleg vmesnika za zvočno kartico še bralnik pomnilniških kartic, nad njim pa tipko za vklop brezžičnega omrežnega vmesnika. Zaslon je med boljšimi na tokratnem preizkusu, pravzaprav si skupaj z Lenovovim Thinkpadom SL500 deli prvo mesto. Seveda ne gre za bleščeči zaslon, barve pa so lepe in pravilne. Velikost zaslona je 15,6 palca, ločljivost široka, 1366 × 768 pik, nad njem pa je spletna kamera.
Šibka točka sicer všečnega ProBooka je strojna oprema. Osnova je AMDjev procesor Thurion X2 64, katerega takt je 2,3 GHz. Skupaj s 3 GB pomnilnika je na papirju videti solidno, a se pri zmogljivostnih preizkusih slabo obnese. Grafična kartica je Atijeva, konkretno Radeon Mobility HD 4330 (s 512 MB pomnilnika), tako da je vsaj pri grafiki med boljšimi napravami. Kljub že omenjenim slabim rezultatom preizkusov pa naložena Vista Home Basic deluje povsem solidno. Za vse programe in datoteke je na voljo 320 GB disk, na akumulator pa je prenosnik zdržal dve uri in 21 minut, kar je na spodnji strani povprečja.
Druga dva prenosnika iz istega podjetja pa pripadata seriji Compaq, modela sta Compaq 615 in Compaq 610. Na videz gre za povsem enaki napravi. Zaprta delujeta preprosto, če ne celo zadržano. Črna zunanjost je gladka, a ne svetleča, na sredi je velik Compaqov znak, ki ga večina uporabnikov niti ne pozna (hitro ju lahko zamenjamo za kakšno eksotično znamko). Preprostost se nadaljuje v notranjosti, kar nam je dejansko všeč. Videz namreč daje pozitiven občutek kakovosti, ohišji tudi sicer delujeta solidno. Šibki člen je le zaslon, ki je pri obeh svetleč, a barvno pravilen. Tako ločljivost kot diagonala sta enaki kot pri prvem Hpju, torej 1366 × 768 pik in 15,6 palca. Tudi tipkovnici sta nadpovprečno dobri.
Opazna razlika pa je pri specifikacijah prenosnikov. Ker bi sočasni oziroma vzporedni opis obeh povzročal predvsem zmedenost bralcev (da o piscu niti ne govorimo), si oglejmo vsakega posebej. Med njima bi raje izbrali model 610, ta nosi Intelov procesor Core 2 Duo (takt je 2 GHz.), opremljen je z 2 GB pomnilnika. Grafična kartica je prav tako Intelova, gre pa za integrirano rešitev, ki si sposoja sistemski pomnilnik. Pri preizkusih zmogljivosti se je ta model odrezal bolje od bratskega 615, hkrati je tudi akumulator zdržal dlje (odlične tri ure in 11 minut). Drugi prenosnik, model 615, pa ima procesor konkurenčnega podjetja AMD, model Thurion X2, ki bije pri malce višjem taktu 2,2 GHz. Pomnilnika je enako kot pri prvem modelu, torej 2 GB, kljub temu pa po zmogljivostih zaostaja za sorodnim modelom. Ko bi vsaj akumulator zdržal dlje, a se je ustavil po dveh urah in 37 minutah, torej slabe pol ure prej. Je pa model 615 boljša izbira za tiste, ki bi radi igrali tudi kaj več iger, saj ima bistveno zmogljivejšo grafično kartico, Atijev Radeon 3200 HD. Tako je pri programih 3Dmark odločno premagal brata, a zaostal za grafično najzmogljivejšimi (Acerjem, Asusovim K50IN in zgoraj opisanim modelom ProBook 4515s). Pri obeh je disk solidno velik, konkretno 320 GB.
O zadržanem videzu smo že povedali nekaj besed, v tem trendu sledijo tudi vmesniki. Desna stran obeh prenosnikov je praktično prazna, skriva le optično enoto in odprtino za ključavnico tipa Kensington. Vsi vmesniki so torej na levi strani, a jih tudi tam ni veliko. Trije vmesniki USB (raje bi videli vsaj enega na desni), omrežni vmesnik in modem ter izhod VGA. Med slednjim in USBji je postavljen tudi priključek za napajanje. Imata pa prenosnika tudi razširitveno mesto ExpressCard. Na sprednjem robu je poleg izhoda za zvok in vhoda za mikrofon še bralnik pomnilniških kartic, nad zaslonom pa bdi spletna kamera.
Še ena velika razlika je med tema prenosnikoma - model 610, torej ta, ki ima Intelov procesor, je brez operacijskega sistema, medtem ko ima model 615 (z AMDjevim procesorjem) naloženo Visto Home Premium. Kljub temu nam je za navadno pisarniško delo prvi bolj všeč - operacijski sistem pa bo že nekako našel svojo pot nanj.
HP ProBook 4515s
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 61.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 62.
Trajanje delovanja: 2 uri 21 minut.
Zgradba in oprema: 7.
Velikost in teža: 7.
Mere: 37 × 25 × 3,2 cm, 2,6 kg.
Značilnosti: AMD Turion X2 64 TL-66, 2,3 GHz, 3072 MB RAM, 320 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Windows Vista Home Basic.
Cena: 559 EUR
Prodaja: HP partnerji
Za: Videz, kakovost tipkovnice, kakovost izdelave, zaslon.
Proti: Zmogljivost, material sledilne plošče.
HP Compaq 610
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 84.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 52.
Trajanje delovanja: 3 ure 11 minut.
Zgradba in oprema: 6.
Velikost in teža: 7.
Mere: 37 × 25,4 × 3,4 cm, 2,5 kg.
Značilnosti: Intel Core 2 Duo T7250, 2 GHz, 2048 MB RAM, 320 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Brez.
Cena: 478 EUR
Prodaja: HP partnerji
Za: Videz, zmogljivost akumulatorja, kakovost tipkovnice.
Proti: Zmogljivost, brez operacijskega sistema, zgolj eno leto garancije, tipki sledilne plošče.
HP Compaq 615
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 68.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 70.
Trajanje delovanja: 2 uri 37 minut.
Zgradba in oprema: 6.
Velikost in teža: 7.
Mere: 37 × 25,4 × 3,4 cm, 2,5 kg.
Značilnosti: AMD Turion X2 64 TL-64, 2,2 GHz, 2048 MB RAM, 320 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Windows Vista Home Premium.
Cena: 559 EUR
Prodaja: HP partnerji
Za: Videz, kakovost tipkovnice.
Proti: Zmogljivost, zgolj eno leto garancije, tipki sledilne plošče.
Lenovo
Kitajski Lenovo je pri marsikaterem nezahtevnem domačem uporabniku še vedno malo znana znamka, oziroma bistveno manj znana kot duhovni predhodnik IBM. Ta je pred nekaj leti preprosto prodal celotni oddelek za osebne računalnike (in torej tudi prenosnike) podjetju Lenovo. No, izdelovalni obrati so ostali enaki, spremenilo se je le ime, čeprav je blagovna znamka Thinkpad ostala. Zakaj sploh o tem? Razlog tiči v enem izmed dveh prenosnikov te znamke, ki smo jih dobili na preizkus.
Gre za prenosnik ThinkPad SL 500. Sprva nismo verjeli, da se pod našo mejo 600 evrov sploh že dobi model iz serije Thinkpad. Nekoč, še v času IBM, so prenosniki Thinkpad veljali za najbolj kakovostno sestavljene prenosnike daleč naokoli. Resda tudi daleč najgrše (če rečemo bobu bob), a če je bilo treba iz prenosnikov sestaviti protitankovski oklep, se je na kup zmetalo prenosnike serije Thinkpad (ki so po končanem konfliktu delovali brez večjih težav). Torej, ko nas je pričakal v laboratoriju omenjeni Thinkpad, smo najprej preverili, ali ne gre morda za pomoto. Nato smo seveda preverili še enkrat, prenosnik pa ujame našo mejo ravno za en evro.
Da začnemo pri zunanjosti. Ta je še vedno zgolj utilitarna, čeprav je po eni strani slabše kot pri starejših računalnikih Thinkpad. Brez težav si predstavljamo, kako se je nekomu (za neko birokratsko mizo) zdela dobra zamisel, da izdelajo pokrov iz svetleče črne plastike. Prstni odtisi bodo na pokrovu po novem reden gost. Vtis popravi notranjost, ki je povsem klasična. Kljub imenu pa so razlike v kakovosti med tem in dražjimi prenosniki iz iste serije (čeprav je ta po kakovosti še vedno pred drugimi modeli na tokratnem preizkusu).
Predvsem malce manj trda je tipkovnica. Tipke so še vedno odlične, občutek med desetprstnim tipkanjem fenomenalen, mogoče je pri njenem vpetju kak zatič manj kot pri tistih najdražjih Thinkpadih. Poleg dobre sledilne ploščice, ki ima poleg dveh tipk spodaj še tradicionalne tri tipke zgoraj, je na voljo tudi rdeča krmilna paličica sredi tipkovnice (eden od zaščitnih znakov serije Thinkpad). Zaslon je zelo dober, skupaj s tistim pri Hpjevem ProBook 4515s najboljši na preizkusu. Pri omenjenem Hpju je zaslon nižji in širši, nam so razmerja pri Lenovovem malce bolj všeč. Njegova diagonala meri 15,4 palca, ločljivost je 1280 × 800 pik, gre pa za navaden, mat zaslon.
Za priključke je dobro poskrbljeno. Štirje USBji so razdeljeni po dva na vsako stran, žal sta tista na levi strani drug nad drugim in zelo blizu skupaj. Poleg njiju najdemo še izhod HDMI, na levi pa sta še bralnik pomnilniških kartic ter vmesnik FireWire. Na desni sta drug poleg drugega omrežni vmesnik in navaden modem, vmesnika za zvočno kartico ter razširitvena reža ExpressCard. Na zadnji strani je še izhod VGA.
Tudi strojna oprema ni od muh. Procesor je Intelov Core 2 Duo, takt delovanja je 2 GHz. Pomnilnika je za 2 GB, skupaj pa brez večjih težav poganjata priloženo Visto Home Basic ter razne pisarniške programe. Pri zmogljivosti se je ta prenosnik razmeroma dobro izkazal, prehiteli so ga le Acer in oba Asusa (pa še tu so bile razlike dokaj majhne). Le grafično ni res nič posebnega, saj uporablja Intelovo integrirano rešitev. Se je pa zato odlično izkazal akumulator, ki je zdržal najdlje od vseh (s svojimi 4800 mAh je tudi sicer najboljši na preizkusu), konkretno tri ure in 38 minut.
Drugi prenosnik Lenova je popolno nasprotje opisanemu Thinkpadu. Gre za model Ideapad U350, kjer so si kot vodilo pri oblikovanju zadali videz in prenosljivost. Kot prvo je to edini prenosnik na tokratnem preizkusu, ki nima 15-palčnega zaslona, njegova diagonala namreč meri 13,3 palca. To je nekako zlata sredina med klasičnimi prenosniki in majhnimi netbooki, to pa lahko trdimo za večino lastnosti Ideapada. V oči takoj pade tanko ohišje, ki meri v debelino 2,3 cm. (Za primerjavo, naslednji najtanjši preizkušeni prenosnik, Hpjev Probook, meri 3,2 cm, Thinkpad pa kar 3,7 cm). Zanimiva je tudi primerjava z Applovim prenosnikom Macbook Air, ki meri v debelino 1,94 cm na najdebelejši točki, a je njegova cena nekajkrat višja od Ideapada. Tudi po teži je zelo prenosljiv, po uradnih podatkih je 1,6 kg (Thinkpad pa 2,9 kg).
Zgornja površina prenosnika je črna, zaradi dvignjenega vzorca pa na hitro daje vtis usnja oziroma kakega podobnega materiala. Plastika v notranjosti spominja na brušeni aluminij, tudi sicer deluje lepo in kakovostno. Tipkovnica bi lahko bila trša, a za tako lahek in tanek prenosnik je kljub vsemu zelo dobra. Pri zaslonu bi si želeli takega, ki ni bleščeč, ločljivost je širokih 1366 × 768 pik, nad njem pa opazimo spletno kamero.
Zaradi mer seveda ne moremo pričakovati ravno veliko priključkov, Lenovo je odpravil tudi optični pogon DVD (ki pa ga niti nismo preveč pogrešali). Sicer ima tri vmesnike USB (dva na desni in en na levi strani), izhoda VGA ter HDMI in navadno omrežno kartico. Na levi je tudi tipka za vklop oziroma izklop brezžičnega vmesnika WLAN, na desni pa bralnik pomnilniških kartic.
Nizka cena seveda terja svoj davek, v primeru Ideapada pa je to strojna zmogljivost. Procesor je namreč Intelov Celeron M ULV (kar pomeni Ultra Low Voltage in kaže na razmeroma nizko porabo energije), takt njegovega delovanja pa je sorazmerno nizek, le 1,2 GHz. Pomnilnika je za 2 GB, naložena Vista Home Basic pa kljub temu teče zgledno. Na preizkusih zmogljivosti se je ta prenosnik vseeno uvrstil povsem na rep lestvice (je pa vendarle zmogljivejši kot večina netbookov). Grafična kartica je integrirana, pri obeh programih 3Dmark je dosegel praktično enak rezultat kot večji brat Thinkpad. Solidna pa je zmogljivost akumulatorja, ki je na preizkusu zdržal 3 ure in 21 minut. Pri tem smo imeli svetlost zaslona na najvišji vrednosti, sicer pa verjamemo, da ima ta prenosnik glede na vgrajeni procesor pri zgledni rabi potencial za bistveno daljši čas med polnjenjem. Disk je enako velik kot pri večjem hišnem modelu, torej 250 GB.
Lenovo ThinkPad SL 500
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 84.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 87.
Trajanje delovanja: 3 ure 38 minut.
Zgradba in oprema: 9.
Velikost in teža: 6.
Mere: 35,8 × 26 × 3,7 cm, 2,9 kg.
Značilnosti: Intel Core 2 Duo T7250, 2 GHz, 2048 MB RAM, 250 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Windows Vista Home Basic.
Cena: 599 EUR
Prodaja: Alterna, DISS, Mikropis
Za: Kakovost izdelave, kakovost tipkovnice, zaslon, zmogljivost akumulatorja.
Proti: Teža, postavitev dveh vmesnikov USB na levi strani, videz.
Lenovo IdeaPad U350
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 51.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 44.
Trajanje delovanja: 3 ure 21 minut.
Zgradba in oprema: 9.
Velikost in teža: 6.
Mere: 32,8 × 22,8 × 2,3 cm, 1,6 kg.
Značilnosti: Intel Celeron M ULV, 1,2 GHz, 2048 MB RAM, 250 GB disk, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Windows Vista Home Basic.
Cena: 559 EUR
Prodaja: Alterna, DISS, Mikropis
Za: Videz, mere, teža, zmogljivost akumulatorja.
Proti: Zmogljivost, brez optične enote.
Toshiba
Toshibin prenosnik Satellite L300 smo v različnih konfiguracijah že videli. Prav to pa je tudi njegova največja hiba - njegova zasnova že na pogled deluje staromodno. Če se pri drugih podjetjih vsaj malo trudijo pri oblikovanju, pa četudi le z dodajanjem različne svetleče plastike, ta prenosnik deluje, kot da je obupal nad videzom. Temno siva plastika spominja na stare prenosnike, videti je povsem računalniška. Poleg Acerjevega predstavnika je to tudi edini prenosnik, ki še ima zatič za odpiranje zaslona. Notri se nadaljuje temno siva plastika. Tipkovnica je podpovprečna, predvsem malce premehka. Tudi zaslon ni nič posebnega, meri 15,4 palca, ločljivost pa je 1280 × 800 pik (kot pri vseh je tudi tu prisotna spletna kamera).
Priključki so vsi standardni, ni nobenega iz bolj premijskega razreda. Tako imamo tri vmesnike USB (dva na levi strani, drug nad drugim, eden na desni), omrežno kartico, izhod VGA, levo je tudi vmesnik ExpressCard. Spredaj sta tipki za vklop in izklop brezžične omrežne kartice WLAN in za uravnavati glasnost zvočnikov, na desni strani je tudi priključek za napajalnik. Zadaj se nam je skoraj izmuznil še navaden modem.
Rezultati zmogljivostnih testov so solidni, a ne izstopajoči. Procesor je Intelov Pentium, njegov takt je 2,16 GHz. Pomnilnika je za 2 GB, grafična rešitev pa je iz Intelovih logov, seveda je integrirana na matično ploščo. Disk je s svojimi 300 GB solidno velik. Akumulator je zdržal minuto manj od dveh ur in pol. Pri sicer nizki ceni prenosnika pa moramo še vračunati, da na njem ne dobimo naloženega operacijskega sistema.
Toshiba Satellite L300-21W
Poslovni indeks Sysmark 2007 (productivity): 79.
Večpredstavni indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 89.
Trajanje delovanja: 2 uri 28 minut.
Zgradba in oprema: 6.
Velikost in teža: 6.
Mere: 36 × 26,7 × 3,6 cm, 2,5 kg.
Značilnosti: Intel Pentium T3400, 2,16 GHz, 4096 MB RAM, 300 GB disk, DVD-RW, WLAN, spletna kamera.
Operacijski sistem: Brez.
Cena: 584 EUR
Prodaja: Inea
Za: Kakovost izdelave.
Proti: Brez operacijskega sistema, tipkovnica.
600 evrov. Bo dovolj?
Moramo priznati, da smo bili tudi sami sprva skeptični do prenosnikov pod to cenovno mejo. A se je izkazalo, da so vsi ti prenosniki povsem zadovoljivi za praktično vsa navadna računalniška opravila. Pisarniške programe iz zbirke Office (ali OpenOffice) smo uporabljali brez kakršnihkoli težav, malce starejše igre smo lahko tudi tekoče igrali (ob malce konservativnih nastavitvah, a vendarle). O filmih in glasbi ne gre izgubljati besed, za sprehajanje po spletu pa tako ali tako ne potrebujemo močnega računalnika.
Pri nekaterih programih imamo lahko v Visti težave zaradi grafičnega vmesnika Aero (kot je na našem blogu blog.monitor.si pred nedavnim opisal urednik), a se to dogaja tudi pri bistveno močnejših računalnikih. Ena rešitev je, da preprosto preklopimo na starejši videz (ki je marsikateremu uporabniku tako ali tako bolj domač), druga rešitev pa se bo morda pokazala v novi različici Oken, omenjeni v uvodu, torej Windows 7. Seveda bodo zahtevnejši uporabniki posegli po strojno zmogljivejših računalnikih, pri teh bi bila obdelava kakega videa ali večje količine fotografij res mučna. Tudi igričarji bodo poiskali grafično naprednejše rešitve (večinoma kar namizni računalnik), mi pa bi se hitro zadovoljili s katerim izmed preizkušenih modelov.